Prostočasnik

Preprosto bogastvo

2011-11-27T20:58:00.004+01:00

Praznovanje božiča je zame najlepši in najdragocenejši praznik, ki smo ga nekoč zaradi takratne politike morali praznovati skrivaj. Pa vendar je naš dom ves mesec dišal po piškotih, prižigali smo svečke v preprostih smrekovih venčkih, s sestro in atijem smo obešali bombone na božično jelko, medtem ko je mami pripravljala božično večerjo. Naš božič je že desetletja enak. Z enakimi jedmi na mizi, enakimi piškoti v pločevinastih škatlah in z istimi božičnimi pesmimi Slovenskega okteta.
Vemo, da ima čas danes druge dimenzije in se dogodki okoli nas vrtijo hitreje. In ko odrastemo in si ustvarimo svojo družino, se z nostalgijo spominjamo prazničnih utrinkov in vonjev iz otroštva. Ni treba veliko, da postanejo spomini naših otrok tudi potem, ko sami odrastejo, neprecenljivi, saj jih bodo le tako lahko sami prenašali na svoje otroke. In tako dalje, iz roda v rod.

Ob prihajajočih praznikih nikar ne pozabite na majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.
- Štiri tedne pred božičem se pričenja advent. Izdelajte adventne venčke in ob nedeljah prižigajte svečke. Skupaj odštevajte dneve do božiča.
- Police v trgovinah se že šibijo pod težo božičnih dekoracij in okraskov. Prepričana sem, da so jih polne tudi vaše omare. Preglejte škatle in okrasite stanovanje. Kupite ali izdelajte manjkajoče koščke in vdihnite svojemu domu praznično vzdušje.
- Pripravite se na zimsko lenarjenje. Ko pada sneg ali je dan temačen, ostanite ves dan v pižamah. Iz shrambe prinesite pravi kakav. Tisti temni in grenki, ki ga je potrebno zmešati z vročo vodo, da se raztopi. Dodajte mu sladkor in vanj naribajte malo čokolade. Naredite slastno vročo čokolado, ki jo še bogato okrasite s stepeno smetano. Če imate kamin ali peč, naj vas ves dan razveseljuje ogenj. Privoščite si lenarjenje v nepričakovano podarjenem dnevu.
- Napolnite dom s prazničnim vonjem. Skupaj z otroki pripravite seznam božičnih piškotov. Naredite spisek sestavin, ki jih morate nakupiti in skupaj odidite po nakupih. Ni potrebno, da vse naredite v enem dnevu. Vsak dan nekaj malega.
- Negujte sosedske odnose. Čas se med letom prehitro vrti in z dragimi sosedi utegnemo komaj kdaj spregovoriti. Čiščenje snega z ulic je priložnost, da z njimi spet malce poklepetamo. Po opravljenem delu, kepanju in gradnji snežakov pripravimo na ulici majhno pogostitev. Čaj, kuhano vino ali tiste majhne kozarčke s pijačami, ki nam hitreje poženejo po žilah kri. S piškoti, ki ste jih spekli, se malce posladkajte in seveda pobahajte.
- Pripravite si teden tekmovanj in igrajte vesele družabne igre. Vsak dan naj si nekdo izbere igro, v kateri je najboljši. Pišite rezultate. Ob koncu tedna razglasite zmagovalca in mu pripravite posebno nagrado.
- Pripravite delavnice izdelovanja voščilnic in novoletnih dekoracij. Povabite otroke prijateljev. Režite, barvajte, oblikujte. Prepustite domišljiji prosto pot.
- Gradite snežake. Kadar koli in kjer koli je pač sneg. Fotografirajte jih in ob koncu zime naredite album vaših snežakov.
- Okrasite okna. S hišicami, snežinkami, snežaki.
- Proučujte snežinke. Vzemite povečevalno steklo in jih občudujte na temnih rokavicah. Njihovo lepoto poizkušajte prenesti na papir.
- Privoščite si zimski izlet. Pohajkujte po zasneženih poljanah ali se na izlet odpravite s tekaškimi smučmi. Uživajte v naravi in spokojnosti, ki jo pričara snežna belina. Opazujte v ledene kristalčke ujete bilke in veličastne poglede na zasnežena drevesa in pokrajino.

In ko se mrak spusti in življenje umiri, pustite za seboj ulice in trgovine polne predprazničnega vrveža in blišča. Umaknite se v svoj dom, oazo spokojnosti in miru. Ob nežni glasbi božičnih pesmi, soju sveč, družbi vam ljubih in omamnem vonju doma si pričarajte svoje praznično vzdušje. Ne pozabite ga ohranjati tudi med letom, ko se čas spet hitreje zavrti.

Naj nas objame spokojnost čarobnega božičnega večera, naj nas novo leto razvaja z zdravjem in s srečo.

Rada Kos

2011-10-10T15:10:00.012+02:00

Najprej je bilo jajce

Prostočasnik na obisku v ZOO

Prostočasnik na Otroškem bazarju 2011

2011-09-07T22:10:00.003+02:00

S Filipom sva se pravkar vrnila z razstavišča, kjer se jutri prične Otroški bazar. Kako fino je, ko mali pomočniki postajajo veliki! Na našem Prostočasniškem štantu lahko pokukate v stare izvode Prostočasnika. Novo jesensko številko pa bomo skupaj občudovali od petka dalje. Krasna je!
Na bazarju bomo imeli tudi delavnico. V duhu recesije bomo izdelovali denarnice iz papirja. Se jih morda še spomnite iz mladosti? Tiste majhne iz pisanega papirja in dvema žepkoma, ki smo jih zlagali kar med poukom? Če ste pozabili, kako se izdelajo, nas obiščite v hali A, v desni smeri od glavnega vhoda.
Prisrčno vabljeni!

Slovenija, moja dežela

2011-06-06T08:00:00.004+02:00

Danes, ko že cel dan iščem iztočnico za uvodnik, sem načela pogovor s svojim najstnikom. Zanimalo me je, katere slovenske pesmi so se zadnje čase učili v šoli.
»Katera je po tvojem mnenju najbolj znana slovenska narodna pesem?« ga z velikim pričakovanjem vprašam.
»Ja, dve sta! Golica je fuzbalska, Slovenija, od kod lepote tvoje, pa hokejska!« zakliče veliki poznavalec narodnih.

V zadnjem času se med oglasnimi sporočili ponovno pojavlja nam tako znana melodija, ki je daleč nazaj, v drugem oglasnem sporočilu, opevala lepote naše Slovenije. »Kako prečudovita in edinstvena je naša dežela,« vzdihujemo, ko gledamo te s soncem obsijane slike!

Pa vendar slovenska narodna zavest počasi in vztrajno izumira. Večina otrok ne pozna narodnih pesmi in ljudskih plesov, izumirajo šege in navade, pozablja se ljudsko izročilo in Zdravljico slišimo le še na proslavah in zmagah naših športnikov. Prosti čas namenjamo potovanjem in spoznavanjem tujih dežel, medtem ko naše Slovenije sploh ne poznamo.

Prav počitnice so tiste, ko si lahko vzamemo nekoliko več časa za raziskovanje naše domovine. Dovolj je že to, da pogledamo na svoj kraj z drugačnimi očmi, gremo na izlet, obiščemo zanimiv muzej, se udeležimo tradicionalnih prireditev, kjer obujajo staro ljudsko izročilo ali konec tedna preživimo v kotičkih, ki so nam še neznani. Zelo malo je treba, da ne pozabimo lastne identitete in se zavedamo svojih korenin. Dovolj je že kratek izlet, da nam male radosti naše domovine naredijo velik dan.

Vstanite zgodaj zjutraj in se odpeljite v središče svojega kraja. Opazujte, kako se prebuja dan. Kako drugačen je vaš kraj ob tako zgodnjih urah!
Odpravite se na potep. Predstavljajte si, da ste turist ali popotnik v vašem kraju in poglejte nanj z drugačnimi očmi. Ste si že kdaj ogledali pročelja stavb? Ste kdaj pomislili, kako so nekoč živeli v vašem mestu? Koliko časa je minilo, odkar ste se nazadnje sprehodili po tržnici tako, kot to počnete takrat, ko ste na potovanju?
V knjižnici poiščite knjige s starimi slovenskimi ljudskimi pripovedkami, ki so vam jih brali starši ali ste jih v otroštvu prebirali sami. Zvečer jih pred spanjem prebirajte otrokom. Morda bodo očarale tudi njih.
Odpravite se na izlet po poteh junakov ljudskih pripovedk. Ne pozabite med potjo prebirati zgodbe, saj bodo doživetja še toliko bolj čarobna.
Odprite slovensko pesmarico. Poiščite tiste pesmi, ki ste jih prepevali nekoč. Takrat, ko še nismo bili samostojni, nam je bila ljuba vsaka slovenska narodna. Danes v šolah teh pesmi ne pojejo več. Pač niso v učnem načrtu. Žalostno, kajne? Prav zato je pomembno, da te pesmi prenašamo dalje na svoje otroke. Bolje, da poznajo vsaj eno, kot da ne zapojejo nobene.
Obiščite gradove, zanimive stare stavbe in prisluhnite zgodbam, ki jih šepetajo njihovi zidovi.
Izgubite se v labirintu starih mestec: ulice Kopra, Pirana, Izole, Ptuja, Novega mesta, Štanjela … imajo prav poseben čar.
Obiščite katero izmed poletnih prireditev, kjer obujajo stare šege in navade. Spoznajte stare slovenske obrti in se preizkusite v kateri izmed veščin. Spoznajte, kako so nekoč živeli in se preživljali naši predniki.
Odpravite se v muzej in se seznanite s preteklostjo.
Spoznajte katerega izmed Slovenk ali Slovencev, ki so v preteklosti tako ali drugače naredili kaj pomembnega za našo deželo. Obiščite njegov (njen) rojstni kraj in se seznanite z njihovim življenjem in delom.
Okusite prave domače jedi. Pobrskajte po starih družinskih kuharskih knjigah in pripravite žgance, štruklje, pehtranko, ajdovo kašo.
Pripravite si stare zdravilne napoje in za recepte povprašajte babice. Travniki so v tem času prepolni čudovitega cvetja. Poletje je čas za nabiranje zdravilnih zelišč, sušenje cvetov in pripravo mešanic za zdravilne čaje. Naberite kamilice, koprive, lipove cvetove, rman, žajbelj, materino dušico ... Posušite jih in spravite v vrečke iz blaga ali papirja. Kako prav vam bodo prišli, ko se bodo pričeli prvi prehladi!

Ko se poletni dan preveša v noč in sonce zaide na obzorju našega malega koščka obale, pomislite na to, kako srečni smo lahko. Imamo majhno in čudovito domovino z bogato preteklostjo in s pridnimi ljudmi. Bodimo ponosni na to, da smo Slovenci, saj je prihodnost naše dežele in našega naroda odvisna od nas samih.

Ljubimo svojo domovino, da bo tudi domovina lahko ljubila nas.

Rada Kos

Pozdravljena, pomlad!

2011-03-08T08:00:00.002+01:00

Večina med nami že nestrpno pričakuje pomlad in s soncem obsijane dni, ko bomo spet posedali na prostem in opazovali prebujajočo se naravo. Pravzaprav komaj čakamo, da zamenjamo topla zimska oblačila z lahkotnejšimi. In koliko opravil načrtujemo na vse te, z novo energijo prepojene dni!

Pa vendar čas hitro beži in če se ne bomo za trenutek ustavili, bo tudi ta pomlad neopazno zbežala mimo nas. Postojte in se ozrite okoli sebe. Zaprite oči in se napolnite z njenimi opojnimi vonjavami. Privoščite si majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.

Opazujte naravo, ki kipi od novega življenja.
Na sprehodu naberite gole veje češenj, forzicije, leske, breze ali si na tržnici kupite šopek pomladnih cvetlic. Postavite jih v čudovito vazo. Opazujte jih, kako se njihovi cvetovi in brsti iz dneva v dan spreminjajo.
Na posebne dni v mesecih, ki jih omenjajo stari pregovori in reki, opazujte vremenska dogajanja. Svoja opažanja zapišite v koledar in ugotavljajte, ali pravila ljudskega izročila veljajo še danes. Povprašajte babice in dedke o njihovih izkušnjah iz mladosti.
Ste opazili, da se jate ptic selivk že vračajo? Jate ptic pevk so podobne oblakom oziroma rojem. Gosi in race letijo v jatah, ki imajo obliko klina. S konico režejo zrak in zato cela jata leti hitreje. Za opazovanje ptic se odpravite na širše prostore, kot so doline, polja, ravnine (Ljubljansko barje, Cerkniško polje, Škocjanski zatok …).
Pojte s ptički. Poslušajte njihovo žvrgolenje in jih poskušajte oponašati.
Na materinski dan povabite mamo, sestro ali prijateljico na lahko pomladno večerjo, kjer boste v miru obujale spomine.
Za prvi april si izmislite dobro šalo. Za vsakega posebej. Ne pozabite, da se šale najbolje »primejo« navsezgodaj zjutraj.
Prepustite se melodiji aprilskega dežja. Stisnite se pod odeje in poslušajte škrebljanje dežnih kapljic na svojem oknu. Poskušajte uganiti njihovo melodijo. Pripravite si osvežilni napitek, odprite dobro knjigo in lenarite.
Ste se lotili pomladanskega čiščenja in nemočni obstali pred kupom stvari, ki jih ne uporabljate več? So med njimi tudi takšne, na katere vas vežejo spomini? Skušajte jim nadeti novo preobleko in jih narediti ponovno privlačne ter uporabne.
Vas zapeljuje omamni vonj akacije? Naberite cvetove in jih očistite. Pomočite jih v testo za palačinke in ocvrite na vročem olju. Osladite jih z akacijevim medom ali s sladkorjem v prahu.
Ko se pomlad preveša v poletje, se ob večeru odpravite na vrt, park ali bližnji travnik. Opazujte kresničke in jih skušajte ujeti. Pazite, da jih ne poškodujete. Po krajšem občudovanju jih zopet izpustite, da bodo nadaljevale svoj kresni ples.
In ne pozabite se posloviti od pomladi. Plešite ob ognju in prespite najkrajšo noč na prostem. Če je noč jasna, lahko opazujete zvezde in čakate utrinke. Imejte pripravljene želje, da vas utrinki ne prehitijo. Morda se bo najbolj skrita želja letos izpolnila ravno vam!

Naj vas razvaja pomlad in sonček z njo zlat,

Rada Kos

Prostočasnik 18 - Zima 2010

2010-11-21T10:56:00.005+01:00

Potovanje za predniki

Praznovanje božiča in novega leta je za vsakega nekaj posebnega. V tem času se spominjamo praznovanj, ki so zaznamovala naše otroštvo. Spominjamo se svojih pričakovanj, družinskih obredov in obdarovanj. Spominjamo se dogodkov, domačih in prijateljev, ki so, tako kot vedno, v tem času napolnili našo hišo. Nekaterih, ki jih imamo radi, morda ni več med nami. Spomin nanje in na čas, ki smo ga preživeli skupaj, je zato toliko bolj neprecenljiv.

Praznovanja, ki smo jih doživljali v svoji mladosti, so se spremenila, tako kot se bodo z leti spreminjala tudi praznovanja naših otrok. Odrasli bodo, si ustvarili družine in spremenili svoje navade in običaje. Pa vendar bodo tudi oni v svojih srcih nosili spomine na praznovanja v svojem otroštvu. Spominjali se bodo svojih pričakovanj, družinskih obredov in obdarovanj. Spominjali se bodo dogodkov, domačih in seveda tistih, ki jih imajo radi in jih ne bo več z njimi.

V dnevih, ki prihajajo, se posvetite svoji družini. Razvajajte jih z ljubeznijo, pozornostjo in majhnimi radostmi, ki vam bodo naredile velik dan.

Poskrbite za ptičke. Ta drobna bitja so v zimskem času prepuščena tudi nam. Izdelajte ptičje hišice in jih pritrdite na balkone, terase ali obesite na drevesa. Postavite jih tako, da boste nanje imeli razgled z jedilnega kota. Zjutraj jih napolnite s semeni in »zajtrkujte« skupaj s ptički. Ne bodite razočarani, če ne priletijo po nekaj minutah, ko ste krmilnico obesili. Ko pa se bo med njimi razširil glas o novi jedilnici, jih boste lahko opazovali ure in ure.
Odštevajte dneve do božiča. Skupaj z otroki pripravite adventne koledarje za vsakega člana posebej. Napolnite jih s sladkarijami in drobnimi darili. Vsako jutro pripravite majhen obred odpiranja daril, ki vas bo prijetno popeljal v nov predprazničen dan.
Pripravite delavnice izdelovanja voščilnic in povabite sosedove otroke. Režite, barvajte, oblikujte. Prepustite domišljiji prosto pot.
Se spomnite prazničnih vonjev svoje mladosti? Z mamo ali babico pobrskajte po starih družinskih kuharskih knjigah. Koliko slastnih receptov skrivajo obrabljene in obledele platnice! Skupaj z otroki specite tiste male hrustljave piškotke, ki se topijo v ustih. Naj vaš dom napolnijo z omamnimi vonjavami in vas popeljejo v čas vašega otroštva.
Poznate obdobje dvanajstih volčjih noči med božičnim večerom in 6. januarjem? V času sončnega obrata so naši predniki trepetali pred demonskimi bitji, ki imajo prav v tem času največjo moč. In kdo pravi, da ta bitja ne obstajajo več? Če živite na podeželju ali tam preživljate počitnice se v mrzlem zimskem večeru sprehodite po okolici. Slišite oddaljeno lajanje in zavijanje psov? Morda peketanje konjskih kopit? Je tisto v daljavi divji mož ali Bedanec? Če ste bili pridni skozi leto, se vam ni treba bati Pehtra babe!
Odpravite se na potovanje za predniki. Povprašajte starše, babice in dedke, tete in strice, če se morda še spomnijo svojih babic, pradedkov, sorodnikov. Prisluhnite njihovim zgodbam in zgodbam, ki se prenašajo iz roda v rod. Pobrskajte po predalih in škatlah s starimi fotografijami vaših prednikov. Na hrbtno stran si zapišite njihova imena in poskrbite, da spomini ne utonejo v pozabo.

In ko so mesta, ulice in trgovine polne predprazničnega vrveža, naj ostane vaš dom oaza spokojnosti in miru. Ob nežni glasbi božičnih pesmi, soju sveč in omamnem vonju kuhinje si pričarajte svoje praznično vzdušje. Ohranjajte ga tudi med letom, ko se čas spet hitreje zavrti.

Naj nas objame spokojnost božičnega večera, naj nas novo leto razvaja z zdravjem in s srečo.

Rada Kos

Prostočasnik 17 - Jesen 2010

2010-09-16T11:19:00.004+02:00

Sedim v vlaku, ki se med čajnimi nasadi počasi pelje po slikoviti šrilanski pokrajini. Uživam v pogledih, ki se odpirajo z vsakim novim zavojem. Kako brezskrben in brezčasen je ta trenutek!
V mislih se vrnem tedne nazaj k družinskemu posvetu, na katerem smo se odločali, kam nas bo pot zanesla tokrat. Takrat me je bitjece, ki sedi nasproti mene in srečno maha vsem, ki stojijo ob progi, presenetilo z izjavo: »Samo ne v tiste revne dežele, kjer so otroci tako nesrečni.«
»Kako to misliš nesrečni?« sem ga začudeno vprašala.
»Saj veš. Imajo revne obleke in nimajo veliko igračk.«
»Pa misliš, da so lepe obleke in gore igrač pogoj za srečo?« ga začudena vprašam.
»Ah mami, pozabi,« zakliče in že odhiti, saj ve, kam vodi takle pogovor.
Večina nas ve, da se sreča ne skriva v denarju in materialnih stvareh. Sreča je v našem srcu in v nas samih. Je v tistih, ki jih imamo radi in v tistih malih stvareh, ki nam polepšajo dan. Ko se bo kolo vsakdana zaradi obveznosti pričenjalo vrteti vedno hitreje, ne pozabite na majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.
Sprehodite se ob sončnem zahodu in se spomnite vseh čudovitih dogodkov iztekajočega poletja. Vsak naj pove svoje najljubše doživetje.
Poslovite se od poletja. Oblecite svoja najljubša poletna oblačila in pripravite zadnje kosilo na prostem.
Eno popoldne v tednu naj bo le vaše. Brez popoldanskih obveznosti in hitenja. Posvetite se otrokom in pojdite na potep po domači okolici. Povprašajte jih za njihove občutke v šoli ali vrtcu in prisluhnite njihovim odgovorom.
Uživajte v čudoviti, v škrlat odeti naravi. Opazujte vzorce in barve jesenskih listov ter jih s čopičem poizkusite prenesti na papir.
Specite kruh. Naj vaš dom preplavi vonj domačnosti in topline.
Ste lani poiskali svojo jablano? Kmalu bo čas, da jo ponovno obiščete. Tisti, ki tega še niste storili, poiščite na sprehodu svojo jablano letos. Takšno, kjer nihče ne pobira jabolk. Naberite nekaj sočnih sadežev, ki ležijo v travi in doma specite slasten jabolčni zavitek ali pito. Jablano začnite obiskovati vsako leto in naj to postane vaš jesenski obred.
Naučite otroke pozdravljati. Z iskrenim nasmehom in pogledom v oči. Mar nismo zadovoljni tudi sami, ko nas kdo prijazno pozdravi?
Ste svojim otrokom, partnerju ali staršem že danes povedali, da jih imate radi? Storite to, čeprav ste jim to povedali že včeraj.
Vlak drdra v daljavo in poje svojo enolično pesem. Pristopim k Filipu, ki še vedno maha in ga objamem okoli ramen. Z razžarjenim obrazom me pogleda in vem, da je srečen.
Hitimo mimo gruč in gručic veselih, smejočih ljudi, ki so se obredno, tako kot verjetno vsak dan, zbrali ob progi. Pozdravljajo neznance, ki se peljejo v njim daljni, neznani svet. V svet, ki ga sami ne bodo nikoli spoznali. V svet, ki naj bi po njihovem mnogim omogočil srečo.

»Are you happy?« zmoti trenutek Jagath, naš srilanški prijatelj.
»Yes, I am happy,« mu odvrnem.
Tako preprosto, mar ne?

Rada Kos

Cvetlični obešalniki

2010-08-23T11:04:00.001+02:00

Potrebujemo

lesene obešalnike
brusni papir
belo akrilno barvo
papirnate prtičke
svinčnik
čopiče
škarje
lepilo za les

Obešalnike narahlo zbrusimo z brusnim papirjem in jih prebarvamo z belo akrilno barvo. Če barva podlage v prvem nanosu ni prekrila, pobarvamo po sušenju obešalnik še enkrat. Posušimo.

Lepilo za les razredčimo z vodo v razmerju 2:1.

Lepljenje manjših motivov

Majhne motive izrežemo in odstranimo nepotiskani plasti papirja. Izrezane motive položimo na obešalnik in jih premažemo z lepilom. Ker je prtiček tanek, lepilo prodre skozi njegovo površino in motiv se prilepi na podlago. Ko se lepilo posuši, prilepimo motive še na drugo stran.

Lepljenje prtičkov po večji površini

Obešalnik položimo na vzorčni del prtička. S svinčnikom narahlo očrtamo obešalnik približno 0,5 cm od roba. Prtiček izrežemo po črtah in odstranimo nepotiskani plasti.
Mesto na obešalniku, kamor bomo nalepili prtiček, namažemo z razredčenim lepilom in nanj položimo košček prtička. Čopič ponovno pomočimo v lepilo, prtiček premažemo po površini in ga tako utrdimo na podlago. Če je obešalnik večji od prtička, poskusimo na stikih vzorec neopazno nadaljevati.

Rob prtička, ki sega čez rob obešalnika, z ostrimi škarjami na okroglinah narežemo in prilepimo ob rob obešalnika. Ko se prva stran obešalnika posuši, oblepimo še drugo.

Izdelek in besedilo: Rada Kos

Urnik Ustvarjalnih delavnic Rade Kos za šolsko leto 2010-2011

2010-08-20T10:18:00.004+02:00

Oglejte si urnik in program delavnic za izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev za šolsko leto 2010 - 2011 na spletu.

Tako kot do sedaj so delavnice namenjene izobraževanju vzgojiteljic in pomočnic v vrtcih, učiteljic v osnovnih šolah, podaljšanem bivanju, mentorjem krožkov, vzgojiteljem v dijaških domovih, učiteljem otrok s posebnimi potrebami ter vsem tistim, ki radi ustvarjate.

Kot vsako leto smo tudi letos nekatere seminarje obnovili in spremenili tako, da so zanimivi za tiste, ki ste pred leti seminar že obiskali. Dodali smo nekaj novosti za naše zveste udeležence, ki se delavnic udeležijo vsako leto.

Program delavnic je tako vedno bolj obsežen in prepričana sem, da boste našli marsikaj zanimivega.

Vabim vas, da se nam pridružite na prijetnih ustvarjalnih uricah.

Rada Kos

voditeljica ustvarjalnih delavnic

Prostočasnik 16 -poletje 2010

2010-06-11T11:03:00.006+02:00

Poletnice
Prihaja najbolj brezskrben in najzabavnejši čas v letu, poln dogodivščin in pustolovščin, raziskovanj in potovanj, pa tudi lenobnih dni na plaži in domačih poležavanj.
Poletje je čas največjih doživetij, vendar ne pozabimo tudi na majhne radosti, ki nam bodo naredile velik dan.
Proslavljajte konec šolskega leta in pripravite ulično zabavo. Osvežilne pijače in male prigrizke. In veliko zabave, iger in sladolednega greha. Naj cela ulica nori … od smeha.
Zajemite poletje s polnimi pljuči. Razkošje opojnih vonjev dišečih cvetov, travnikov in gozdov. Naberite šopek pisanega cvetja in prenesite poletje tudi v svoj dom.
Prisluhnite zvokom travnika. Poslušajte, kako v poletnem vetru valovi visoka travnata preproga. Poslušajte čričkove napeve in previdno sledite njihovim zvokom. Ko v travi najdete luknjico, vzemite dolgo bilko. Nežno pobezajte vanjo in malo počakajte. Radovedni čriček bo gotovo pokukal na plan.
Pripravite si romantičen večer. Na vrtu, terasi ali balkonu v poletnih večerih prižgite sveče. Udobno se namestite in uživajte ob dobri hrani, prijetni družbi ali branju napete knjige.
Če ste na počitnicah ob morju, kjer fige zorijo že sredi poletja, si privoščite slastno solato. Na bližnjem grmu naberite sočnih sadežev. Na sredini jih prerežite na križ in sadež nekoliko razprite. V njegovo sredico položite košček mehke mozzarelle in figo zavijte v rezino pršuta. V skodelici zamešajte olivno olje, limonin sok, sol in malo popra. S pripravljeno omako prelijte fige.
Občudujte moč valov, ki se lomijo ob obali. Zleknite se na plaži in se prepustite njihovemu božanju. Naj vas prelivajo in oblivajo.
Pojdite na ribolov. Pri ribiču, ki lovi na pomolu, se pozanimajte, kaj uporablja za vabo. Če s seboj nimate svoje ribiške opreme, si priskrbite kolut s trnkom. Preizkusite se v ribolovu in tekmujte, kdo bo nalovil več rib za večerjo. Če vam ne uspe, obstaja še vedno druga možnost: palačinke!
Na sprehodu ob obali naberite naplavine. So morda posebne oblike? Sestavite iz nabranih kosov domišljijske podobe. Doma jih postavite v vrt ali na balkon in naj vas še leta spominjajo na vaša počitniška potepanja.
Sezidajte kamnit stolp. Na plaži ali na kakšnem posebnem mestu na vaših poteh naberite različne kamne. Položite jih enega na drugega in sestavite stolp. Pred mnogimi leti mi je v Boliviji nek starec dejal, da te na kraj, kjer si sezidal stolp, pot nekoč ponovno zanese.
Naj vas radovednost žene novim dogodivščinam naproti. Objemite jih in se jim prepustite. Potujte in se razgledujte. Morda vas ravno za naslednjim ovinkom čaka zgodba, ki jo boste pripovedovali celo življenje.
Pa srečno pot in nasvidenje jeseni!
Rada Kos

Prostočasnik št. 15 - Težave pri dostavi

2010-03-19T11:22:00.004+01:00

Spoštovani naročniki,

Pri pošiljanju pomladanskega Prostočasnika št. 15 je prišlo do težav. Na distribucijskem centru Pošte Slovenije so pošiljke opremili z napačnimi naslovi. Posledica tega je, da veliko naročnikov ni prejelo revije. So pa tudi srečneži, ki niso naročniki, pa so revijo nenadejano prejeli.
V imenu Pošte se iskreno opravičujemo.

V primeru, da niste prejeli revije, vas prosimo, da se obrnete na kontaktno osebo na Pošti Slovenije, ki je zadolžena za odpravo nastalih težav:

Danijela Stević, 01 243 17 30

Prav tako prosimo vse tiste, da se javite tudi tisti, ki ste prejeli preveč izvodov.

Za kakršnekoli trdovratnejše težave se lahko obrnete tudi na naše uredništvo:

Rada Kos, prostocasnik@siol.net ali 01 515 56 00

Hvala.

Rada Kos

Glavna urednica Prostočasnika

Prostočasnik 15, pomlad 2010

2010-03-16T07:47:00.004+01:00

Pomladna prebujenja
Pomlad je čas prebujenja. Čas novega življenja, svetlih barv in sončnega veselja. Pomladi se ženijo ptički in bujno cvetijo grmički. Pomlad je čas ljubezni in smeha, ki naj nikdar ne poneha.
Naj vas pomlad razvaja z majhnimi radostmi, ki vam bodo naredile velik dan.

Povabimo pomlad v svoje domove. Naberimo gole veje z bližnjih grmovnic in jih dajmo v vazo. Čez nekaj dni se bodo pojavili prvi cvetovi in listki ter tako ponesli pomlad v vaš dom.
Pričnite s čiščenjem balkona ali vrta in s sajenjem cvetlic in zelenjave. Začnite zgodaj spomladi, da boste imeli kmalu okoli sebe pravi cvetlični raj.
Na balkonu ali terasi si pripravite udoben kotiček, kjer lahko v miru preživite urico na toplem pomladanskem soncu.
Ne pozabite v vrtu nastaniti strašil in vrtnih palčkov. Ti zvesti varuhi narave vam bodo skrbno odganjali požrešne ptičke.
Se je tudi vam med zimo nabralo veliko stvari, ki nimajo svojega mesta? Shranite škatle od čevljev. V trgovini izberite papirje z lepimi pomladnimi motivi. Škatle oblepite in označite njihovo vsebino.
Prezračite sobe in pustite, da vanje pokukajo pomladni žarki. Ste se morda že naveličali belih sten? V trgovinah z barvami vam lahko zamešajo na stotine različnih barvnih odtenkov. Če vas skrbi, da se barva ne sklada z vašo opremo, pobarvajte velik kos kartona in si vzemite nekaj dni časa za razmislek.
Naredite dišeče vrečke za perilo. V krpico tankega blaga natresite mešanico dišečih cvetnih lističev. Konce s prsti stisnite skupaj in zavežite z vrvico. Nastale mošnjičke položite med perilo, da vam bo cvetlični vonj že zjutraj polepšal dan.
Ne pozabite na materinski dan. Povabite mamo, sestro ali prijateljico na praznovanje. Oglejte si kakšen romantičen film in si privoščite lahek prigrizek. Obujajte spomine.
Naredite si svoj naravoslovni dnevnik. Opazujte, kako se prebuja narava. Izberite si drevo ali grm in ga opazujte zjutraj in zvečer. Otroci naj vsak dan narišejo, kaj so opazili. Opazujte tudi drobne živali in njihovo obnašanje.
Ne zamudite aprilskih nalivov. Opremite se s škornji in pelerinami ter skačite po lužah. Tekmujte, kdo bo ustvaril največji pljusk.
Opazujte ptice in poslušajte njihove napeve. V knjigi s ptiči poiščite tiste, ki jih opazite v naravi in se z njimi spoznajte.
Pripravite velikonočno košaro. V plitvo košaro položite vrečko iz polivinila. Vanjo nasujte nekaj zemlje in posejte hitro rastočo travo. Košaro postavite na toplo mesto in počakajte, da trava vzklije. Nato jo prestavite na sončno mesto in redno zalivajte. Ko bo trava v košari visoka, vanjo položite zajčke, piščančke ali kakšno drugo velikonočno dekoracijo.
Sodite med tiste, ki se ne spomnijo, kdaj so nazadnje prebrali kakšno knjigo? Vpišite se v knjižnico. Za nasvet povprašajte prijazne knjižničarke, ki vam bodo z veseljem priporočile knjige po vašem okusu. Zvečer se po končanem delu namesto pred televizijo udobno namestite v postelji. Obložite se z mehkimi blazinami in se potopite v svet knjižnih junakov. Morda vam bo sprva težko, že po nekaj večerih pa boste ugotovili, da televizije sploh ne pogrešate.
Za popoldansko malico se razvajajte z jagodami. Pomakajte jih v sladkor, raztopljeno čokolado ali stepeno smetano.
Konec pomladi cveti bezeg. Priredite bezgovo odpravo in naberite cvetove. Namočite jih v vodi, sladkorju in napitku dodajte limono.
In ne pozabite se posloviti od pomladi. Plešite ob ognju in prespite najkrajšo noč na prostem. Lahko pa se odpravite na nočni gozdni pohod. Če vam ob kresu pade seme praproti v čevelj, slišite živali govoriti. Morda se bo to zgodilo ravno vam!

Želim vam lepo in sončno pomlad! 

Rada Kos

PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO - Irena Cerar

2009-12-21T09:15:00.005+01:00

V roke smo dobili težko pričakovano knjigo Pravljične poti v zgodovino Irene Cerar. Kdor uporablja prejšnjo njeno knjigo Pravljične poti Slovenije ve, da pri nakupu knjige zase ali za darilo ni kaj razmišljati. Ko ima družina prosti čas in želite spraviti v gibanje izpred risank tudi manj navdušene izletnike, je ta knjiga pravšnja rešitev. Z zgodbami nas zapelje in mimogrede zvabi v radovedno raziskovalno razpoloženje.

Bralci Prostočasnika Ireno in njene zgodbe o gradovih že poznate iz naše redne rubrike. Knjiga pa vse izlete predstavi še bolj podrobno. Priporočamo!

Sporočilo za medije

Nov izletniški vodnik: PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO

7. 12. 2009 – Založba Sidarta je izdala nov družinski izletniški vodnik Pravljične poti v zgodovino avtorice Irene Cerar. Predstavitev knjige bo v četrtek, 10. decembra 2009, ob 18. uri na Gradu Kodeljevo, Koblarjeva 34, Ljubljana. Na pravljičnem popotovanju nas bodo spremljali pravljičarka Ljoba Jenče, renesančna plesna skupina Lonca in bruhalci ognja iz KUD-a Klativitez.

V knjigi je predstavljenih 50 ciljev za družinske izlete z otroki, ki so pokrajinsko in kulturnozgodovinsko izjemno raznoliki. Vodijo h gradovom, gradiščem, rimskodobnim spomenikom, mestnim obzidjem, vojaškim utrdbam, starim cerkvicam in samostanom ter mlinom … S pomočjo knjige bodo otroci nevsiljivo spoznavali različne oblike naše kulturne dediščine in bogastvo ljudskih pripovedi.

Izhodišče za vsak potep je ljudska pravljica ali pripovedka, izlet pa nas popelje na kraje, omenjene v zgodbi, ki so dodatno predstavljeni s kakovostnimi fotografijami, preglednim zemljevidom ter opremljeni z vsemi potrebnimi podatki za pripravo in izvedbo »pravljične poti«. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato lahko v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in željam primeren izletniški cilj.

Knjigo je ilustriralo deset vrhunskih ilustratork in ilustratorjev (Suzi Bricelj, Mojca Cerjak, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Maša Kozjek, Polona Lovšin, Marjan Manček, Matjaž Schmidt in Gorazd Vahen), ki s svojo prepoznavno likovno govorico oživljajo ljudske pripovedi in jih dopolnjujejo.

Izčrpna uvoda o pravljičnem in znanstvenem pogledu na preteklost naše dežele sta prispevali arheologinja dr. Verena Perko in etnologinja dr. Monika Kropej, pod geografsko recenzijo pa se je podpisal mag. Borut Peršolja.

Nadaljevanje uspešnice

Vodnik Pravljične poti v zgodovino je nadaljevanje že dvakrat ponatisnjene uspešnice Pravljične poti Slovenije (Sidarta, 2004), ki se je dva meseca obdržala na seznamu desetih najbolj prodajanih knjig v knjigarni Konzorcij.

O avtorici

Irena Cerar (1970), diplomirana literarna komparativistka, je od leta 2004 odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je avtorica številnih člankov in reportaž, objavljenih v revijah in časopisih Ciciban – Priloga za starše, Gea, Nedelo, Otrok in družina, Planinski vestnik, Samaritan, Sobotna priloga, Adria Inflight Magazine ... Je tudi avtorica besedil za več fotografskih monografij Bogdana Kladnika, ki so izšle pri založbi Zaklad. Je planinska vodnica PZS in stalna sodelavka Mednarodnega festivala gorniškega filma, ki poteka pod okriljem Društva za gorsko kulturo.

Tehnični podatki: 256 strani, format 17 x 24 cm, 220 barvnih fotografij, 50 ilustracij, 50 zemljevidov

Več informacij: Založba Sidarta, Marko Pintarič, tel. 01 561 34 73, 041 940 364, e-pošta: office@sidarta.si

Irena Cerar, tel. 041 880 880

Ptičnica

2009-12-14T08:27:00.004+01:00

Zima. Puhaste snežinke padajo počasi, neslišno in sneg v noči pobeli naravo. Zjutraj so ptički lačni.
Premraženi iščejo hrano. Si tudi vi želite pomagati ptičkom, da lažje preživijo zimo? Izdelajmo jim ptičje krmilnice in jim vanje nasujmo različnih semen.

Potrebujemo:

3- ali 5-litrsko plastenko
svinčnik
olfa nož
čopič
akrilne barve
akrilni lak

Priprava

Zunanjo stran plastenke operemo s čistilnim sredstvom, saj madeži zmanjšajo obstojnost barv. Notranjost speremo z vodo. Zahtevnejše čiščenje lažje opravimo kasneje, ko izrežemo odprtine. Zamašek plastenke ohranimo, saj ga bomo uporabili kot dimnik.

Izrezovanje

S svinčnikom narišemo na plastenko večje odprtine. Te naj bodo čim večje, saj večina ptic ne mara zaprtih in temnih prostorov.

Odprtine izrežemo z olfa nožem. Priporočam pazljivost, saj je plastenka na nekaterih mestih debelejša. Odprtin ne izrežemo do dna. Pustimo rob v višini enega centimetra, da se semena ne stresajo čez rob.

Barvanje

Za barvanje uporabimo akrilne barve na vodni osnovi. Če želimo, da so barve bolj izrazite, počakamo, da se prvi nanos posuši, nato nanesemo drugega.

Akrilne barve po sušenju nimajo leska. Da se poslikave svetijo in so bolj odporne na vremenske pojave, jih po sušenju polakiramo.

Na ročaj ptičje krmilnice navežemo vrv in jo obesimo. Vanjo natresemo semena, ki jih imajo ptički radi.

Zamisel in besedilo Rada Kos

Iz Prostočasnika št. 10

Abeceda idej s Suzi

2009-12-09T10:39:00.008+01:00

Ste pripravljeni na ustvarjanje v verzih?

Veronika Repinc Bajrič, učiteljica in redna avtorica Prostočasnika, je izdala prav posebno slikanico Abeceda idej s Suzi z ustvarjalnimi projekti za najmlajše. Danes sem jo dobil v roke in lahko povem, da je res nekaj posebnega.

»Nastala je predvsem iz želje, da ideje, ki se rojevajo v moji glavi, podelim še z drugimi. Škoda bi bilo, da bi izpuhtele. V knjigo sem želela vključiti vse svoje znanje in izkušnje iz umetniškega in pedagoškega področja. Dati pa sem hotela tudi ekološko sporočilo, saj lahko večino materialov, ki nas obdajajo, koristno uporabimo, namesto da jih vržemo v smeti«

Slikanica je malo drugačen ustvarjalni priročnik, poln preprostih idej, ki nam jih ponuja glavna junakinja Suzi. Suzi je smešno, ustvarjalno, zabavno in igrivo dekle. V pesmih se pogovarja s predmeti, ki jih preoblikuje, hkrati pa na prefinjen način nagovarja mladega bralca, da bi se pri delu in hišnih opravilih zabaval.

Knjiga je namenjena otrokom, ki so v sodobnem potrošniško naravnanem času že skorajda pozabili, da lahko sami s svojimi rokami ustvarjajo čudovite stvari. Zanimiva in uporabna je tudi za vzgojitelje in učitelje. Hkrati daje možnost staršem, da se smejijo, ustvarjajo, zabavajo in igrajo s svojim otrokom.

Avtorica Veronika Repinc Bajrič je za slikanico prispevala tako tekst, pesmi, ilustracije in ideje. Slikanica na 56 straneh (cena slikanice je 17, 95 evra) vsebuje duhovite ilustracije, 25 pesmic in 25 idej, urejenih po abecedi in opisanih s postopki dela. Oblikoval jo je Jernej Kokelj, izšla pa je v samozaložbi.

Informacije in nakup:

Veronika Repinc Bajrič
Ulica Pod gozdom 19
4264 Bohinjska Bistrica

www.suzi.si
tel.: 041 630 580

Prostočasnik gre čez lužo!

2009-12-08T21:07:00.004+01:00

Vasa revija mi je zelo vsec, a se trenutno nahajam v Ameriki.
Zanima me, ce je mogoce, da mi revijo eno leto posiljate na tukajsni nalsov.

Seveda, z veseljem. Mi smo svetovna revija!

Meeehuuuuuurčki

2009-12-07T11:12:00.003+01:00

Recept za veliiiiikeeee mehuuuurčke:
- kangla vode,
- žlica olja,
- ščepec sladkorja,
- pljunek detergenta.
Za lepši let pa visok zračni pritisk. NE tak, kakor na tej sliki ... :)

Moški in čestitke...

2009-11-23T18:12:00.006+01:00

Kakšno čestitko narediti za prijatelja, ki je dopolnil 40 let?

Čim bolj preprosto in brez kovinskih dodatkov!

Prejemnik je je prepognil na pol in jo zatlačil v zadnji žep na hlačah.

Skupaj z bonom za celodnevno učenje carvanja ... fantki!

Razstava adventnih venčkov v Kranju, 21. - 27. november 2009

2009-11-22T17:44:00.003+01:00

Prostočasnikova ekipa si je šla v soboto ogledat razstavo adventnih venčkov. Razstavljajo cvetličarji in sicer v zanimivem okolju - v podzemnih katakombah pod Kranjem.
Če vam advent že diši, ali če še v kranjskem podzemlju sploh še niste bili, priporočamo!

Organizator

2009-11-19T11:52:00.012+01:00

Virusi, ki krožijo med ustvarjalkami napadajo seveda tudi mene ;-)

Tokrat sem naredila organizator v katerem je prostor za koledar rojstnih dni, za spiske idej za darila ter za narejene čestitke.

Modro osnovo sem dvakrat prepognila, da sem dobila žep na obeh straneh lista. Na žepke sem prilepila mesečne koledarje.

Na pasice z imeni mesecev sem narisala ali odtisnila motive, ki ustrezajo določenim mesecem. Večji motivi pa so odtisnjeni ali narisani na papir iz stare brošure ter izrezani. Uporabila sem rjavo blazinico in rjav flumaster.

Spet sem se prepozno spomnila, da bi organizator poslikala v dobrih pogojih...

Ja, in prvič sem uporabila čisto svojo štempiljko :)

Prostočasnik 14, zima 2009

2009-11-17T10:44:00.006+01:00

Želimo vam srečen Božič ...

V obdobju, ko si ustvariš družino in tvoja čustva, misli in prosti čas zapolnijo otroci, se v decembrskih dneh spominjamo praznikov, ki smo jih kot otroci doživljali sami. Praznovanje Božiča je zame najlepši in najdragocenejši praznik, ki smo ga nekoč zaradi takratne politike morali praznovati skrivaj. Pa vendar je naš dom ves mesec dišal po piškotih, prižigali smo svečke v preprostih smrekovih venčkih in s sestro in atijem obešali bombone na božično jelko, medtem ko je mami pripravljala božično večerjo. Naš Božič je že desetletja enak. Z enakimi jedmi na mizi, enakimi piškoti v pločevinastih škatlah in z istimi božičnimi pesmimi Slovenskega okteta.
Vemo, da ima čas danes druge dimenzije in se dogodki okoli nas vrtijo hitreje. In ko odrastemo in si ustvarimo svojo družino, se z nostalgijo spominjamo prazničnih utrinkov in vonjev iz otroštva. Ni treba veliko, da postanejo spomini naših otrok tudi potem, ko sami odrastejo, neprecenljivi, saj jih bodo le tako lahko sami prenašali na svoje otroke. In tako dalje, iz roda v rod.
Zato ob prihajajočih praznikih nikar ne pozabite na majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.

Štiri tedne pred Božičem se pričenja advent. Vsako nedeljo prižgite svečke v adventnem venčku in tako skupaj odštevajte dneve do Božiča.
Izdelajte si adventne koledarje. Za vsakega člana posebej. Napolnite jih s sladkarijami in drobnimi darili. Vsako jutro pripravite majhen obred odpiranja daril, ki vas bo prijetno popeljal v nov predpraznični dan.
Okrasite si stanovanje. Z otroki pripravite delavnice in izdelajte dekoracije. Vsak naj obesi svoje okraske tam, kjer želi. Če za ustvarjanje nimate časa, si kupite božično zvezdo, napeljite lučke in ob večerih prižigajte svečke z vonjem po cimetu in Božiču.
Na tržnici kupite belo omelo za srečo. Obesite jo skupaj in naj si vsak na skrivaj zaželi svojo željo. Morda se vam bo prav ta izpolnila v prihajajočem letu.
Pripravite praznik piškotov. Povabite prijatelje ali prijatelje vaših otrok. Skupaj specite piškote in naj vaš dom zadiši po praznikih.
Pripravite si božični filmski maraton. Ne zamudite nobenega filma na sporedu in si izposodite vse, ki jih lahko dobite. V dneh, ko sta zunaj mraz in slabo vreme, se udobno namestite na kavč in uživajte ob slastnih piškotih in toplih napitkih.
Ko pade noč, se odpravite skupaj v mesto. Sprehodite se po praznično okrašenih ulicah, občudujte vabljive izložbe in pisane lučke, v katere je odeto mesto. Pogrejte si roke ob zadnjih toplih kostanjih in kuhanih dobrotah, ki jih ponujajo stojnice.
Če nas bo zima obdarila s snegom, naredite svojega snežaka. Ne pozabite na gumbe, korenček, lonec in metlo. Okrog vratu pa mu zavežite šal, da sneženega moža ne bo zeblo.
Imate v bližini vašega doma hribček? Pojdite se sankat skupaj z otroki. Prepustite se smehu in otroškemu živžavu in se skupaj z njimi spuščajte po hribu.

In ko pade noč in pričnejo tiho naletavati drobne snežinke, objame spokojnost svet okoli nas. Ujemite jih na rokavico. Ste opazili, kako edinstvene so? Prav tako kot vi in vaša družina. In ne pozabite tega tudi med letom, ko se čas spet hitreje zavrti.
Naj nas objame spokojnost tihega plesa snežink, naj nas novo leto razvaja z zdravjem in s srečo.

Rada Kos

Končno...

2009-11-10T23:09:00.010+01:00

Res je, da se k pisanju bloga spravljam že več mesecev... mogoče kakšnih štiriindvajset.

Pa kaj, ko čas tako leti.

Moja zlata prijateljica je bila tik pred zagovorom magisterija.

Grozila je že z velikim slavjem ob končni zmagi. Zato sem se sestavila, se zagrizla v načrt in bila na koncu zelo zadovoljna z izidom.

Ona pa tudi :)

Prostočasnik 13, jesen 2009

2009-09-20T14:09:00.004+02:00

Jesensko listje, kam hitiš...
Kadar pomislim na jesen, zagledam pred seboj v škrlatne barve odeta drevesa in pričnem si prepevati Haydnovo pesmico Jesensko listje, kam hitiš... To je ena mojih najljubših povezav z otroštvom. In ko si jo mrmram, se z nostalgijo spominjam stvari, ki smo jih kot družina v tem letnem času počeli skupaj.
Nabirali smo gobe, kuhali marmelade, iskali kostanj in na glas prepevali v starem wartburgu, ko smo raziskovali našo deželico.
»Nič posebnega«, boste morda rekli. Pa vendar so ti spomini danes neprecenljivi. Preprosto zato, ker smo bili veliko skupaj.
V prihajajočem šolskem letu si ne nakopljimo neskončnega števila dejavnosti, ki jih bomo težko obvladovali. Med tednom določite popoldne, ki ga boste kot družina preživeli skupaj. Načrtujte dan vnaprej in si pripravite majhne radostih, ki vam bodo naredile velik dan.

Poslovite se od poletja. Oblecite svoja najljubša poletna oblačila in pripravite zadnje kosilo na prostem. Sprehodite se ob sončnem zahodu in se spomnite vseh čudovitih dogodkov iztekajočega poletja. Vsak naj pove svoje najljubše doživetje.
Uredite si spomine in spominke. Izberite lep ovojni papir, ki vas bo spominjal na počitnice. Morda pa ste s potovanja prinesli veliko prospektov? Oblepite z njimi škatlo s pokrovom in vanjo shranite vse, kar ste med poletjem nabrali. V mrzlih zimskih in jesenskih dneh jo boste le odprli in se spomnili dni, ko vas je božalo toplo sonce.
Skuhajte si bučno juho. Na olju prepražite čebulo, dodajte na kose narezan krompir, narezano bučo, lovorov list in sol. Pražite 5 minut in mešajte. Prilijte toliko vode, da vse sestavine prekrijete in kuhajte še 20 minut. Po želji juho rahlo odišavite z muškatnim oreščkom in spasirajte. Zraven si privoščite veliko žlico kisle smetane in debel kos kruha.
Poiščite svojo jablano. Morda na sprehodu najdete jablano, kjer nihče ne pobira jabolk. Poberite nekaj sočnih sadežev, ki ležijo v travi in doma specite slasten jabolčni zavitek ali pito. Jablano začnite obiskovati vsako leto in naj to postane vaš jesenski obred.
Naberite divji kostanj. Njegova lesketajoča lupina je prava mojstrovina narave. Naredite luknjice in kostanje nanizajte na vrvico. Moja babica jih je proti moljem obešala v omaro. S sestrično jih za dobro energijo in obrambo pred mračnimi silami nosiva vse leto v torbici.
Nagrabite listje na kup. Naredite velik hrib in se vsi skupaj ulezite na mehko jesensko posteljo. Igrajte se besedne igre ali prepevajte pesmice o jeseni.
Opazujte ptice. Začele se bodo združevati v jate in se podale na pot v južne kraje.
Na sprehodu naberite liste v prelivajočih se barvah. Položite jih na mizo namesto prta in si za kosilo naredite jesenski pogrinjek.
Postanite družina Bučkov. Pojdite skupaj na tržnico, kjer si vsak izbere svojo bučo. Doma iz njih izrežite svetilke v obliki strahca. Postavite jih na balkon ali pred vhod in vsak večer vanje prižgite svečke.

Rada

Otroški bazar 2009 : To sem jaz - nariši svoj obraz

2009-09-10T08:43:00.003+02:00

Tale jesenska je res težka. Dva dni sem postavljala štant na Otroškem bazarju. Pravzaprav sem en dan premišljevala, drugi pa postavljala. Ker vedno vzamem neopremljenega, se prilagajam situaciji na terenu. Najprej moram videti, kakšne štante postavijo sosedje, nato pa temu primerno pripravim svojega.

Moj sosed je proti meni obrnil prelepo svetlo modro stenco.
Malo papirja in vrtne koprene in moj štantek je takle.

Zjutraj bom pod napis pritrdila še tri pisane slikce naslovnic. Tako nastane ena čisto prisrčna otroška sobica.

A mogoče kdo pusti otrokom doma čečkat po stenah? Ne, seveda ne, se mi je kar zdelo.
Zato, drage moje, pripeljite otroke na Prostočasniški štant in jim pustite kracati po naših stenah. Ve si pa med tem malce oddahnite.

Vabljeni!
(Dobite kakšno brezplačno številko. :)

Ovito - Šolski zvezki

2009-08-28T08:25:00.015+02:00

Poletje nas še kar razvaja, kar težko je razmišljati o pripravah za šolo. Ampak ja, naslednji teden je počitnic konec in moramo nazaj v šolske klopi. Morda bo malo manj težko, če bomo imeli na mizi zabavne zvezke.
Rada

Iz Prostočasnika št. 1

Ovitki zvezkov, ki jih kupimo v trgovini, niso vedno po našem okusu. Pa nič zato. Z malo domišljije in spretnosti si jih lahko polepšamo sami. Pripravili smo nekaj preprostih predlogov, za katere potrebujemo različne, nekoliko debelejše ovojne papirje, škarje, lepilo in barve.

1 Črtasto
Zvezek ovijemo v rjav ovojni papir. S šablonskim ravnilom in belo barvico narišemo elipso. Z belo barvico ob ravnilu potegnemo navpične vzporedne črte. Med bele črte s tankim rdečim flomastrom narišemo še rdeče črte. Z istim flomastrom očrtamo tudi elipso.

2 Matematično
Iz revije ali časopisa izrežemo črke različnih velikosti. Zvezek ovijemo v črn ali temno siv ovojni papir. Na prednjo stran nalepimo iz revije izrezane črke.

3 Mornarsko
Zvezke lahko poslikamo v šablonski tehniki s šablonami, ki jih kupimo v trgovini s hobi materiali ali pa jih naredimo sami iz debelejše plastične mape.
Zvezek ovijemo v srebrn ovojni papir. Na sprednjo stran zvezka položimo šablono. S prsti jo pritisnemo ob podlago in vzorčna polja pobarvamo. Za barvanje uporabimo akrilne barve.

4 Pikasto
Zvezek ovijemo v roza papir. S šablonskim ravnilom na bel samolepilni kolaž papir narišemo večje kroge, na roza papir pa manjše kroge. Vse kroge nato s škarjami izrežemo. Kroge roza barve prilepimo na bele kroge, te pa na ovitek zvezka.

5 Rožasto
Zvezek ovijemo v bel ovojni papir. S svinčnikom narišemo rožice in listke, ki jih pobarvamo z vodenimi ali akrilnimi barvami. Poslikave po sušenju očrtamo s tankim črnim flomastrom.

6 Listnato
Zvezek ovijemo v časopisni papir. Na hrbtno stran lista, kjer so listne žile bolj vidne, s čopičem nanesemo akrilno barvo ali tempero. List z barvno stranjo položimo na zvezek in ga prekrijemo z drugim časopisom. Z roko list pogladimo in ga odtisnemo na zvezek.

7 Moji najljubši junaki
Zvezek ovijemo v rjav ovojni papir. Iz katalogov igrač ali revij izrežemo svoje najljubše motive in iz njih naredimo kolaž. Mi smo na razglednico ljubljanskega gradu nalepili bionicle in naredili sliko "Bionicli napadajo Ljubljano". Kolaž nalepimo na ovojni papir, v katerega smo ovili zvezek.

8 Kolaž
Zvezek ovijemo v ovojni papir poljubne barve. Iz revij ali različnih darilnih ovojnih papirjev izrežemo poljubne motive in jih nalepimo na pripravljen ovojni papir.

Izdelki in besedilo: Rada Kos in Špela Kuhar

Prostočasniška ekipa v Antonijevem rovu, Idrija

2009-08-24T08:42:00.009+02:00

Priprava Prostočasnika jesen 2009 je v polnem teku. Klasične jesenske vsebine: šola, čarovnice, škrati in podobno. Slovo od poletja in priprava na zimo. S Prostočasnikom sledimo ciklu letnih časov in njim prilagojenega življenja. Kolikor ta še obstaja.

Včasih se zdi, da nam ob vseh možnostih, ki jih imamo na voljo (občasna podnebna zmešnjava, potovanja v konce sveta z drugimi letnimi časi, celoletna ponudba 'sezonske' hrane, ...) ritem kroji samo šola s svojim ritmom semestrov in počitnic.

Škrati torej.

Eni od škratov živijo pod zemljo. Najbolj pa jih seveda poznajo rudarji. Rečejo jim ~~Bergmandeljci~~ oz. ~~Perkmandeljci~~ oz. ~~Pirkmandeljci~~ oz. Prekmandeljci. Najlepše pri ljudskem izročilu je to, da pravilnost ni dokazljiva in je odvisna od trenutne prepričljivosti pripovedovalca.

Po idrijskem izročilu starih starih rudarjev torej Prekmandeljc. Pa karkoli vam bodo že hoteli drugi prodati. ;)

Tole tu še ni škrat. To je čisto ta prav rudar. Bolj sodobne sorte, opremljen s pnevmatičnim kladivom. Na začetku so uporabljali samo dleto in kladivo. Niso nosili čelade, pa tudi mask ne. Nevarnosti dela z živim srebrom so se začeli zavedati šele s časom. Varnostne ukrepe uvajati pa še kasneje.

Tule že zapuščamo Antonijev rov. Prostočasniška ekipa je tokrat štela tri člane. Žal. Iščemo sponzorja za prostočasniški avtobus!

Pa slavni Prekmandeljc, skrit na koncu slepega rova razmišlja o tem, ali mu bomo pustili kako malico. Včasih si je malico zagotovil s tem, da je rudarjem pomagal iskati rudo. Pritrkaval je v pravi smeri.

Vprašanje, kako je zadovoljen z nami, turisti. Morda ne preveč. Skupini za nami je namreč izklopil luč. Kar nekaj vzdihov je bilo tam doli, sto metrov pod površjem.

Halo, mami?

Tole je bilo zanimivo! Kako železna krogla plava!

Živo srebro je kovina, edina tekoča kovina pri normalni temperaturi (otrdi šele pri -38,9 C). Njegova gostota pa je dvakrat večja od železove. To pomeni, da je lonček živega srebra dvakrat težji od enako velikega lončka železa.

Seveda, železo plava tudi na vodi, boste rekli. Res je, dokler je v obliki votle ladje. Tale kroglica pa je bila polna.

Potem smo šli še pogledat klavže, zapornice, s katerimi v starih časih so zajezili vodo in naredili jezero z veliko vode. Pod zapornice pa so zložili les, ki so ga nasekali v dolini. Potem so zapornice odprli in naredili poplavo, ki je debla (les pa plava na vodi, a ne?) spravil v dolino, bliže dol k rudnikom. Tako so si prihranili precej truda s prevozom lesa.

Potem pa še nagrada, skok v osvežilno vodo.

Vsem zaskrbljenim mamicam - živega srebra, ki se v teh lokalnih potokih klati po vodi, je manj, kot ga je v mulju Tržaškega zaliva. Predvsem pa je v čisti obliki manj nevaren, saj se prej kot slej sam izloči iz telesa.

Še dokaz o pogumu naših članov ekipe.

Anže

Filip

Gašper

Ledene sklede

2009-08-19T14:13:00.005+02:00

Vam je kaj vroče? V teh vročih dneh prija vse, kar je ledeno mrzlo. In sladoled ostane v trdnem stanju vsaj sedem minut in pol!
:)
V večjo posodo nalijemo malo manj kot polovico vode. V vodo položimo večje cvetove tako, da gledajo s peclji navzgor. Manjše cvetove posujemo po vodni površini. Več cvetov kot bomo natrosili, bolj bogata bo ledena skleda.
Z roko cvetove potopimo, da se namočijo.
Manjšo skledo položimo na vodno gladino in jo spustimo, da se nekoliko potopi. Voda s cvetovi se bo ob straneh sklede dvignila. Skledi položimo v hladilno skrinjo, da voda zamrzne.
Ledeno skledo ločimo od steklenih tako, da v manjšo skledo nalijemo nekaj tople vode. Večjo odstranimo tako, da jo obrnemo in jo prelijemo s toplo vodo.

Potrebujemo:

eno večjo stekleno skledo
eno manjšo stekleno skledo
cvetove različnih barv
modele za ledene kocke

Iz Prostočasnika št. 08, poletje 2008

Otroci morja

2009-08-19T13:54:00.002+02:00

OTROCI MORJA

Morje ima svoj čar – nemirno gladino, globoko modrino, mirne zalive, nenavadne kopnine in skrivnostne naplavine. Med naplavljenim drobnim peskom, zanimivimi kamni, vse prevečkrat tudi smetmi, pa je naplavljen les tisto, kar najbolj razburka mojo domišljijo. Vse ostale naplavine, včasih tudi smeti, so le dodatki, ki sooblikujejo predmete, narejene iz naplavljenega lesa. Da zažarijo in zaživijo svoje novo življenje.

Obdelava naplavljenega lesa je preprosta. Seveda lahko naplavljen les žagamo, brusimo, lakiramo. Lahko pa kose lesa pustimo take, kot so, in zamisel o izdelku razvijamo iz oblike in velikosti naplavljenega lesa.
Les operemo in ščistimo s krtačo. Z lesa odstranimo pesek in umazanijo, ga pobarvamo ali nanj rišemo z akrilnimi barvami. Ko se barve posušijo, dodamo vrvice, lupine školjk, kamne … Nato kose lesa med seboj zlepimo, zabijemo z žebljički ali vanje zavrtamo z vrtalnikom. Pri vrtanju in zbijanju moramo biti pozorni, saj so kosi naplavljenega lesa lahko zelo krhki. Lahkost naplavljenega lesa nam omogoča, da so izdelki lahko veliki, oziroma, da večje izdelke brez težav obesimo.

Potrebujemo:
kose naplavljenega lesa
vrvice, lupine školjk, kamne
železne palice
akrilne barve
čopiče
vrtalnik
lepilo za les
kladivo
žebljičke

Ob sliki deklice: Dele deklice, oziroma kose naplavljenega lesa, pobarvamo. Z vrtalnikom zavrtamo v vse dele in telo deklice z železnimi palicami povežemo z glavo in nogami. Roki k telesu pritrdimo z vrvicama, da sta gibljivi. Podstavek naše deklice ni iz naplavljenega lesa, da je deklica stabilnejša.

Ob sliki ladje: Primeren kos lesa poljubno pobarvamo, dodamo vrvice ali ga kako drugače okrasimo. Ladjico lahko postavimo ali obesimo.

Ob sliki samotne hišice s čolnom: Kose lesa pobarvamo, nato zlepimo skupaj v celoto, kakršno smo si zamislili. Dodamo vrvice, perilo … Končani izdelek postavimo ali obesimo.

Ob sliki ptička: Izbrani kos lesa pobarvamo, tokrat z bolj vodenimi barvami. Nato z vrtalnikom zavrtamo v trup in ptiča postavimo na stojalo, palico. Lahko ga nalepimo na večji kamen.

Ob sliki okvirja: Manjše kose naplavljenega lesa zložimo, kot nam je všeč. V vogalih okvirja stranice zabijemo skupaj z žebljički. Skozi eno od stranic z vrtalnikom naredimo luknjo, da skoznjo napeljemo vrvico, ki služi za obešanje okvirja. Okvir lahko okrasimo z raznimi dodatki ali na nasprotni si stranici privežemo vrvico in nanjo z leseno ščipalko pripnemo razglednico, sliko, obvestilce.

Zamisel, izdelava in besedilo: Maja Rakun Beber
Fotografije: Tadej Maligoj

Urejanje nereda

2009-08-17T12:30:00.005+02:00

Včeraj sva imela z Rado foto seanso v njenem ateljeju Ustvarjalnih delavnic. Danes je šel v tisk nov katalog z urnikom seminarjev za šolsko leto 2009/2010. In ideja je bila, da vsem tistim, ki pri Radi še niso bili (nekaj takih je še ... :) s fotografijo pokažemo, kakšno ustvarjalno (beri: z-vsem-živim-nagrmadeno) vzdušje vlada v učilnici.

Fotografija bo na letaku seveda barvna. Na tejle pa se vidi, kako intenzivna je bila priprava pri postavljanju scene. Uf, koliko truda v urejanje je potrebno vložiti, da ena polna, na videz neurejena scena deluje fotogenično!

Ledena poletna nostalgija

2009-08-17T11:29:00.005+02:00

Ob tako vročih dneh kot je tale danes, se z nostalgijo spominjam našega potovanja. Ali ste že poizkusili več kot tisoč let star sladoled?

Islandija je polna ledenikov. In pogosto se - kot v zemljepisnem učbeniku piše - ti končajo v jezeru, polnem ledenih gora.

V jezero Joekulsarlon na jugu Islandije se vsako leto zvrne 300 m ledenika. Pri tem nastanejo ledene gore. S časom se barva ledene gore spreminja. Najprej je led umazan in črn od vulkanskega prahu, ki ga je nanosil veter na ledenik. S časom se gore tega prahu znebijo in postanejo bele. Kot veste, je večina ledene gore ves čas pod vodo. Mnogo let jih »oblizuje« 2-4°C hladna voda, zato postane led ledeno moder. In ko se taka ledena gora obrne, jo vidimo modro.

Na tem jezeru so snemali dva James Bonda. Tudi mi smo se šli 007, vkrcani v amfibijsko vozilo, avto v obliki čolna. Po kopnem se zapelješ do obale in potem »čof« v vodo. Avto-čoln krmari s kolesi in pluje okoli ledenih gor. Če imaš srečo, lahko vidiš tjulenčke.

Vodička na čolnu nam je ujela eno malo gorico in jo s kladivom zdrobila, da smo lahko okusili od tisoč do tisoč petsto let star sladoled. Nobenega pametnega okusa po red bulu ali zelenem jabolku. Mogoče je bil le malo bolj trd.

Premražene počitnice

2009-08-12T10:59:00.004+02:00

Prostočasniška odprava kot Yuleti

Einsteinovo relativnostno teorijo razumem le deloma (blond), se mi zdi pa da vedno bolj štekam relativnost časa. Prosti čas prav gotovo hitreje mineva. Pa toliko opravkov si vsakič pripravim, da jih bom postorila v tem času ...
Kot ste opazili, je zmanjkalo časa za objave na blogu. Sori. Po maroški izkušnji, kjer je šel popotni dnevnik v računalnik, sem na Islandiji spet pisala na roko. Uf, uf, kakšni krči v prstih! Začetki artritisa. Še dobro, da sem jih lahko večkrat dnevno namakala v toplo zdravilno vodo. Je pa prednost pisanja na roko, da je stvar praktično stoprocentno varno zašifrirana. Še sama komaj preberem za sabo.
In seveda, doživeli smo kar nekaj zanimivih dogodivščin. Islandija je prava dežela za mlade nadobudneže. Vikinške sage, pravljična pokrajina, naravni fenomeni. Pa pisani pafinčki, rogate ovce in kiti ki dihajo na ves glas, ... Pa kilske ribe, ki veselo prijemljejo!
Še nekaj fotk za pokušino, kako smo se imeli. Kaj več po dogodivščinah pa v neslednjih objavah in v Prostočasniku.

Takole na pol zmrznjeni smo čakali kite

Zato pa smo si dali več duška v topli vodi. Vsak dan na koncu dneva.

Vikingi so se prvič naselili prav semle. Samo takrat je bil tu gozd. Potem pa je vulkan rekel:

BRUUUH!

Tale je pa za naslednji uvodnik. A?

Višek sadja + prosta sobota = sadna pita

2009-07-06T09:01:00.003+02:00

Uh, tole je bilo pa tako dobro, da moram deliti občutke z vami.
Na naši terasi 'na veliko' pridelujemo sadje - borovnice, jagode, hruške, ananas, mango, ... hecam se. Tu in tam kakšna borovnica in jagoda res zrasteta in to prav slavnostno potem postrežemo. Se nam pa včasih nabere sadja v hladilniku in takale mešanica je prav odlična priložnost za narest sadno pito.
Izbereš karkoli. Nujne so le borovnice. Te dajo tako fino krvavo rdečo barvo! :)
Sadje sem očistila in pokuhala.Potem se to mešanico pretresla v posodo za pečenje in čez naložila testo. Tega na hitro zmiksaš kar v multipraktiku. Pet minut dela.Takole je šlo v pečico.Tole je pa že na mizi. Pazi, vroče!In ostanek za zvečer. Komaj čakam, da bolečina od kosila malo popusti ...
Božansko, vam rečem.
Ne morem vam še zaupat recepta, ker ga morajo najprej objavit v Pri nas doma.

Lahko pa ugibate, kaj za eno sadje je šlo vse notri.

Rada

Eno čisto navadno kuharsko soparno poletno popoldne

2009-07-03T08:45:00.003+02:00

Praga v nadaljevanjih še pride, brez skrbi, v ponedeljek najbrž. Bom poskusila odgovoriti na vsa vprašanja, ki so prišla na sem in na fb.
Včeraj sem imela, seveda izvenplansko, kulinarično popoldne. Prav fino je, če se človek v soparnem in pregretem podstrešnem stanovanju spravi še v kuhinjo, kjer se dodatno greje ob štedilniku in pečici. Kokr ena švic terapija pred sezono kopalk.
Najprej sem spekla super malinov kolač, ki bo objavljen v reviji Pri nas doma, kjer pišem rubriko Kuhajmo doma. Navadno moram na številko pripraviti kakšne tri jedi. Tadej pravi, da je to najboljša revija, ker potem dobi vsaj tri tople obroke na mesec.
Že kakšen dan nazaj pa sem dobila preblisk, da bi vložila višnjevo marmelado. Se mi zdi, da se takrat, ko imam največ dela, spomnim tisoč vzrokov za odlašanje. No in tako se zgodi višnjeva marmelada. Pravzaprav je bila na koncu češnjeva. Tip na tržnici mi je namreč podtaknil češnje, ki so izgledale natanko takšne kot višnje. Lepe, sočne debele in brez pecljev. Ker jih nisem probala, sem to ugotovila šele doma.
Marmelada se je temu primerno obnašala oz. glede na višnjevo, neobnašala. Sploh se ni hotela zgostiti in še nobenega pametnega okusa ni imela. Ampak ko sem doma besnela, preklinjala in študirala, kako bom tipa za .... (sej veste za kaj, moje drage dame), se je v meni zbudil Baltazar.
Ne samo nekaj kapljc, ampak kar orenk dozo ruma sem zlila v lonec k češnjicam.
Juhu! Tole je zdaj božansk!

Moja Praga

2009-07-01T10:04:00.005+02:00

V Pragi se počutim kot doma. Sploh več ne štejem, kolikokrat sem se sprehodila čez Karlov most, se povzpela do Praškega gradu, poslušala zvončke v Loreti, pokukala v Zlato uličko in romala po domačih pivnicah. Te žal izginjajo in jih izrinjajo bari, pizerije in druge sodobne varijante.
Imam pa še dve, ki vam ju toplo priporočam, da ju obiščete. Prva je U černeho vola, ki je nekaj minut oddaljena od Praškega gradu. Tam strežejo pivo Kozla (" s Kozlem nemužete netrefit" je geslo, ki pravi, da s Kozlom ne morete zgrešiti). Tukaj dobite še slastne hrenovke, ki se jim reče "parek".
Potep po mestu v bližini astrološke ure lahko kronate z obiskom prave češke "restavrace" U dve kočke, kjer strežejo staročeške jedi. Če naročite "svičkovo na smetani" ali "vepšovo, knedliki a zeli" bodo vaše brbončice okušale pravo simfonijo okusov. Za finale pa še livance z borovničevo marmelado in smetanco. Njaaaaaaami!
Vsak obiskovalec, turist ali popotnik ne zamudi obiska astrološke ure imenovane Orloy, ene izmed najatraktivnejših znamenitosti v mestu. Tudi mi je ne in če se le da, jo obiščemo večkrat. Svetniki, ki se vsako uro zavrtijo in pokukajo skozi line ter pozdravijo velike množice občudovalcev, so delo mojaga pradedka Vojte Sucharda.
Težko je opisati občutke, ko na koncu obhoda zakikirika petelinček in na stotine rok zaploska od občudovanja.

Potepanje po čeških koreninah

2009-06-29T09:59:00.005+02:00

Zadnjih deset dni smo se spet potepali. Če bi morala ponovno izbirati med tem, kaj bom, ko bom velika, bi šla na kakšen turistični faks, smer potepuh.
Torej, potepali smo se po Češki. Nekaj dni na severu, potem pa po Pragi.

Moja družina po mamini strani izvira iz Češke. Pradedek in prababička in še cela vrsta pradedkov in prastricev nazaj so bili veliki frajerji. Kiparji in slikarji. Suchardovi.
Pradedek in prababička sta se ukvarjala tudi z izdelavo lutk. Ustanovila sta lutkovno gledališče Riše Loutek, ki je danes eno najstarejših na Češkem in deluje še danes. V preddverju vidite kip mojega pradedka Vojta Sucharda. Kip prababičke najdete na steni v dvorani, kjer bodno spremlja vse predstave. V gledališču si lahko vsak dan ogledate pester program predstav. Priporočam. Užitek za otroke in odrasle, ne glede na znanje češčine!

V Liberecu na severu Češke smo bili na otvoritvi velike razstave lutk Vojte Sucharda ob 125. obletnici njegovega rojstva, 40. obletnici smrti in 70. obletnici omenjenega gledališča. Organizirala sta jo Narodni muzej iz Prage in Severnočeški muzej iz Libereca.

Lutke so lesene marionete. Prekrasne, vsaka je umetnina zase. Lesene dele je izdelal pradedek, ki je bil kipar in je večinoma ustvarjal v lesu in kamnu. Oblačila je oblikovala, izdelala in poslikala prababička.

Zame ganljivo in neprecenljivo.

Rada Kos

Imate poseben Prostočasnik? Zanj dobite dva!

2009-06-26T09:53:00.006+02:00

A se spomnite žvečilnih gumijev Babalu? In slikic, ki smo jih navdušeno trgali izpod ovitkov? Vsak stoti (tisoči ?, deset tisoči ?) je bil joker. In ko si jih zbral deset, si dobil album! Ampak tudi od jokerjev so bili eni malo drugačni, natisnjeni v napačnih barvah. Tiste pa nisi poslal, tisti vzorček je imel zbirateljsko vrednost! Najbrž so še sedaj nalepljeni v kakšnem otroškem dnevniku. ;)

Tiskarske napake ni, dokler je nekdo ne opazi. Se zgodi. Tudi v boljših družinah. Pri distribuciji nekaj tisoč izvodov preprosto ne moremo pregledati vsakega. Zapakirani paketi gredo iz tiskarne na pošto in v distribucijske centre. Tam gredo v pakiranje in naprej. K vam neposredno na dom ali na prodajna mesta.

Prijazna bralka nas je opozorila, da njen izvod Prostočasnika ni prav zložen. Ene strani se ponavljajo, druge manjkajo. Seveda smo ji takoj dostavili dva, v opravičilo in za pogum, da nam je to sporočila.

Verjetnost, da je to edini napačno sestavljen izvod, je majhna. Gotovo je še kje kakšen. Ker vemo, kako radi berete naš Prostočasnik, si predstavljamo, kakšno razočaranje je lahko nepopolna številka. Ni nam prav.

Zato se vam za vsak vrnjen napačno sestavljen izvod v naprej zahvaljujemo in vam obljubimo, da vam v zahvalo pošljemo dva. Prava.

Tiskarja bomo pa za ušesa. :)

Otroci morja

2009-06-24T08:00:00.007+02:00

Danes se začnejo počitnice! Veliko vas bo šlo na morje. Temperature pa ... no ja, otroci ne bodo opazili. ;) Če nam bo prehladno za v vodo, si lahko vzamemo čas za obalna pohajkovanja in večerno ustvarjanje. Valovi in veter na morju so kot nalašč za prinašanje novih naplavin na obalo morja.

Rada

Morje ima svoj čar – nemirno gladino, globoko modrino, mirne zalive, nenavadne kopnine in skrivnostne naplavine. Med naplavljenim drobnim peskom, zanimivimi kamni, vse prevečkrat tudi smetmi, pa je naplavljen les tisto, kar najbolj razburka mojo domišljijo. Vse ostale naplavine, včasih tudi smeti, so le dodatki, ki sooblikujejo predmete, narejene iz naplavljenega lesa. Da zažarijo in zaživijo svoje novo življenje.

Obdelava naplavljenega lesa je preprosta. Seveda lahko naplavljen les žagamo, brusimo, lakiramo. Lahko pa kose lesa pustimo take, kot so, in zamisel o izdelku razvijamo iz oblike in velikosti naplavljenega lesa.
Les operemo in ščistimo s krtačo. Z lesa odstranimo pesek in umazanijo, ga pobarvamo ali nanj rišemo z akrilnimi barvami. Ko se barve posušijo, dodamo vrvice, lupine školjk, kamne … Nato kose lesa med seboj zlepimo, zabijemo z žebljički ali vanje zavrtamo z vrtalnikom. Pri vrtanju in zbijanju moramo biti pozorni, saj so kosi naplavljenega lesa lahko zelo krhki. Lahkost naplavljenega lesa nam omogoča, da so izdelki lahko veliki, oziroma, da večje izdelke brez težav obesimo.

Potrebujemo:
kose naplavljenega lesa
vrvice, lupine školjk, kamne
železne palice
akrilne barve
čopiče
vrtalnik
lepilo za les
kladivo
žebljičke

1. Dele deklice, oziroma kose naplavljenega lesa, pobarvamo. Z vrtalnikom zavrtamo v vse dele in telo deklice z železnimi palicami povežemo z glavo in nogami. Roki k telesu pritrdimo z vrvicama, da sta gibljivi. Podstavek naše deklice ni iz naplavljenega lesa, da je deklica stabilnejša.

2. Primeren kos lesa poljubno pobarvamo, dodamo vrvice ali ga kako drugače okrasimo. Ladjico lahko postavimo ali obesimo.

3. Kose lesa pobarvamo, nato zlepimo skupaj v celoto, kakršno smo si zamislili. Dodamo vrvice, perilo … Končani izdelek postavimo ali obesimo.

4. Izbrani kos lesa pobarvamo, tokrat z bolj vodenimi barvami. Nato z vrtalnikom zavrtamo v trup in ptiča postavimo na stojalo, palico. Lahko ga nalepimo na večji kamen.

5. Manjše kose naplavljenega lesa zložimo, kot nam je všeč. V vogalih okvirja stranice zabijemo skupaj z žebljički. Skozi eno od stranic z vrtalnikom naredimo luknjo, da skoznjo napeljemo vrvico, ki služi za obešanje okvirja. Okvir lahko okrasimo z raznimi dodatki ali na nasprotni si stranici privežemo vrvico in nanjo z leseno ščipalko pripnemo razglednico, sliko, obvestilce.

Zamisel, izdelava in besedilo: Maja Rakun Beber

Iz Prostočasnika 8, Poletje 2008

Kresna noč

2009-06-22T10:05:00.005+02:00

Ilustracija: Maja Lubi

Kres je najskrivnostnejši dan poletja. Praznujemo ga na najdaljši dan v letu (21. ali 22. junija). Takrat nastopi poletni solsticij, ki ga pri nas imenujemo tudi sončni kres ali sončni obrat. Dnevi se pričnejo krajšati, zato naš pregovor tudi pravi, da »o kresi se dan obesi« ali »o kresi se dan prebesi«.
Kres je najbolj čarobno obdobje v vsem letu. Škrati, vile in druga nadnaravna bitja kar tekmujejo v preizkušanju svojih moči. Tudi rastline naj bi imele ob kresu čarobno moč. Nabirati jih je bilo potrebno na tešče, pred zoro, ko je na njih še rosa.
Prav posebno moč pa ima na to noč praprotno seme. To noč praznuje stari sončni bog Kresnik trenutke svoje največje moči. Takrat se odpravimo v gozd. Med enajsto uro in polnočjo, ko cveti praprot, ujamemo njeno seme v belo rutico ali srebrno škatlico. Seme si položimo v žep ali škorenj in prisluhnemo živalim.
Ne verjamete? Preberite, kaj pravi ljudska pravljica.

Praprotno seme
Nekoč pred davnimi časi se je neke kresne noči zgodilo nekaj nenavadnega. Gospodar in njegov hlapec sta ves dan kosila travnik. Dan je bil vroč in soparen in zvečer sta se utrujena vrnila domov. Hlapec je moral nato odgnati še vola na pašo. Na travniku je sedel na kamen in od utrujenosti pri priči zadremal. Čez čas se je prebudil, o volih pa ne duha ne sluha. Dolgo ju je iskal in ko je že skoraj obupal, ju je našel v dolinici. Ležala sta med praprotjo in prežvekovala.
Naenkrat je hlapec zaslišal enega izmed volov:
»Žalosten sem, dragi prijatelj, ker te zapuščam. Gospodar me bo kmalu prodal in moje mesto bo zasedel drug tovariš, s katerim boš prihodnjo pomlad oral njivo. Na njivi se bo zgodilo nekaj strašnega. Med oranjem se bo izpod brazde dvignila velika kača, ki bo smrtno pičila gospodarja.«
»Ali mu bo lahko kdo pomagal?« je vprašal drugi vol.
»Samo hlapec. Seveda, če bo dovolj hiter. V trenutku, ko se bo kača dvignila, jo mora udariti z gorjačo,« je odgovoril prvi vol.
Vola sta še nekaj časa ležala, nato pa sta brez besed vstala in se počasi odpravila proti domu.
Jeseni je gospodar prodal vola. Prišla je pomlad in gospodar, hlapec in vola so orali njivo. Naenkrat je izpod brazde siknila kača naravnost proti gospodarju. Ker je bil hlapec nanjo pripravljen, jo je udaril z gorjačo in pokončal. Prestrašeni in presrečni gospodar, ki mu je hlapec rešil življenje, je začudeno vprašal fanta, kako je vedel, kaj se bo zgodilo. Hlapec mu je povedal, kaj sta se na kresno noč pogovarjala vola, ni pa vedel, zakaj ju je prav on razumel. Ni vedel, da mu je v škorenj padlo praprotno seme.

Zapisala Rada Kos

Iz Prostočasnika 4, poletje 2007

Urnik delavnic za učitelje v Ustvarjalnih delavnicah Rade Kos v 2009/2010

2009-06-19T12:52:00.007+02:00

Ojoj!
Pri postavitvi poletne številke Prostočasnika se nam je zgodila tehnična napaka. Objavili smo nepravi urnik Ustvarjalnih delavnic - za lansko leto.
Seveda imamo aktualni urnik za naslednjo sezono (2009/2010) že sestavljen in tudi pridno zbiramo prijave.
Urnik z opisi delavnic si lahko ogledate tudi na spletni strani Ustvarjalnih delavnic.
Vljudno vabljeni!

Prostočasnik 12, poletje 2009

2009-06-10T12:39:00.001+02:00

Poletnim dogodivščinam naproti!
Počitnice so čas brezskrbne zabave, dogodivščin in pustolovščin. Na morju, potovanju ali doma v družbi prijateljev na ulici.
Čeprav je poletje čas največjih doživetij, ne pozabimo tudi na majhne radosti, ki nam bodo naredile velik dan.

Na vrtu, terasi ali balkonu si obesite visečo mrežo. Udobno se namestite in uživajte v branju dobre knjige.
Posadite rožmarin za spomin. V zeliščno gredo ali cvetlične lončke dodajte še baziliko, timijan, majaron. Lahke poletne prigrizke obogatite z opojnimi vonjavami in okusi poletja.
Dogovorite se s sosedi in priredite piknik na zelenici med hišami ali bloki. Vsaka družina naj pripravi lahek prigrizek in osvežilne pijače. Izmislite si zabavne igre in priredite družinsko tekmovanje.
V knjižnici poiščite knjige, ki so vam jih brali starši ali ste jih v otroštvu najraje prebirali sami. Zvečer si prižgite svečke in jih prebirajte otrokom. Morda bodo tudi njih očarale.
Potepajte se po naši lepi domovini. S seboj vzemite knjižico Slovenskih narodnih pesmi in si na ves glas prepevajte v avtu in na izletu.
Če boste počitnice preživljali na morju, uživajte na plaži ob različnem času. Zgodaj zjutraj, ko so plaže še prazne, priredite tekmovanje v metanju žabic. Popoldne, ko se praznijo, počakajte zadnji žarek, preden sonce potone v morje.
Zvečer si privoščite sprehod v mesečini in se držite za roke. Pomislite, kako ste bogati, ker se imate radi.
Na plažo si prinesite brisače in v jasni poletni noči štejte zvezdice. Poiščite mali in veliki voz. Imejte pripravljene želje, ko boste zagledali utrinek.
Kadar je morje močno valovito, postojte in občudujte silno moč narave. Stopite na pomol in se pustite poškropiti morskemu slapu, ki pljuska ob robu pomola.
Prepustite se vetru. Stopite na skalo in se obrnite v njegovo smer. Vdihnite s polnimi pljuči in zakričite na vse grlo: »Jaz sem kralj sveta!«

In uživajte v poletju na morju, po svetu ali doma!

Duplerica

2009-06-03T23:38:00.004+02:00

Ne vem, ali obstaja ustrezen slovenski izraz za duplerico. Kdo ve?

Duplerica je sinonim za srčiko revije, za bistvo, za fotografijo, ki ne potrebuje besedila. Za tisto, kar si šel v novi reviji najprej pogledat.

Duplerica je iz časov, ko so se revije spenjale z žico, ko jih reklame še niso napihnile do te mere, da so se razbohotile v brošure s hrbtom. V broširani izdaji duplerica izgubi smisel, nemogoče jo je iztrgati iz revije brez škode in jo obesiti na steno tako, kot smo to počeli v časih Pionirskega lista, Bravota, Starta, Playboya, ...

Pri Prostočasniku gojimo tradicijo duplerice. V prvih številkah so bili to še članki, sestavljeni motivi z besedilom članka. Celo neposrečeno postavljeni, ne točno na sredino revije. S časom pa so besedila odpadla, časa za pripravo zahtevnih postavitev tako ali tako vedno zmanjkuje. Duplerica v Prostočasniku sedaj poskuša z eno fotografijo prikazati letni čas, navdušiti bralca

Pečen sladoled

2009-05-31T23:00:00.003+02:00

Za sladico sem naredila pečen sladoled. Zaradi kontraki ... kontridakt ... no ja, karkoli že - imena jedi me je tole zanimalo že od majhnih nog. Pečen sladolen? Uau! Kako pa je to mogoče?!
No, danes sem zbrala pogum in spekla sladoled. Morda zato, ker je bil itak en tak podarjen dan, ko so obljubljali cel dan dež, potem pa smo prav fino piknikirali na terasi. Ali pa morda zato, ker jutri pojutrišnjem že pošpegam v ta nov Prostočasnik? In sem čisto malo tudi v otroškem pričakovanju?
Mimogrede: čisto za vsak slučaj - če bi se sladoled zažgal - pa sem naredila še Nikove indijančke iz poletne številke - no, enega veeelikega indijanca. Ni slabo. :)

Maroško popotovanje

2009-05-21T22:21:00.003+02:00

Pravzaprav sem mislila, da se bom javljala kar s poti. Ampak ... ni bilo enostavno priti do brezžične povezave, zmanjkovalo mi je baterij, ... Po pravici povedano, nisem hotela izgubljati časa kar tako. ;)
Maroko me je povsem prevzel in nisem hotela zamuditi niti minute našega časa v tej deželi, polni napadov na moja čutila: vonjave, barve, zvoki, ... Še ena arabska dežela na našem popotniškem zemljevidu, ki zaseda visoko mesto med dobrimi izkušnjami.
Vsa doživetja so po novem šla v računalniček namesto v zvezek. In počasi počasi bo kaj pricurljalo tudi semle. Samo da končamo novo številko ... ;)

Dan kapitan v Prostočasniku

2009-05-19T22:03:00.003+02:00

V nedeljo smo bili na obisku pri Danu. Dan kapitan. Zaenkrat vozi malo barko, optimista, in to brez kompromisov, trenutno je državni prvak Slovenije, pa tudi v Italiji precej meša štrene najboljšim.

Ampak sanja pa še o večjih barkah. Zaenkrat jih riše in ustvarja modele. Iz česar koli, kar mu pride pod roko: les, papir, plastika, lego kocke, palmovi listi.

In razlog našega obiska? Njegove barke bomo predstavili v poletnem Prostočasniku.

»Turčanje«, »valinčanje« in »sekanje«

2009-04-08T13:45:00.004+02:00

»Komaj se zorja vuzamskiga jutra napoči, komaj procesija mine, se že otroci in odrasli mladeniči iz vsih strani s pisanicami v rokah in žepih shajajo. Zdaj se prične vojska s kurjimi jajci,« je zapisal J. Navratil leta 1849.
Nekoč priljubljene igre s pirhi so se pričele zjutraj na veliko nedeljo na vasi pred cerkvijo. Ponekod jih še danes igrajo na veliki ponedeljek po maši.
Poznamo več iger s pirhi. Med seboj se razlikujejo glede na pokrajino in način igranja. Poznamo turčanje, valičanje in sekanje, rolkanje (Podjuna), trkljanje (okolica Ljubljane), pikanje (okrog Mosta na Soči), v Beneški Sloveniji pa pirhe bijejo.
Izbira pirha
Za igro se uporabljajo pirhi s trdo lupino. Ali je lupina trda, ugotovimo tako, da z njim potolčemo po zobeh. Če je pirh »hrupen«, je njegova lupina mehka. Takšen pirh ni za igro. Na udarce so odpornejši tudi tisti, ki na koncih nimajo zraka.
Pri turčanju (trkanju) se pirhi, tako kot pri balinanju, zadevajo drug ob drugega. Pirh udari ob pirh. Ozki vrh, ki se mu reče špica, ob ozki vrh ali široki (peta) ob široki. Tisti, ki se mu pri trkanju pirh razbije, ga izgubi. Če se prvemu igralcu razbije špična stran, drugemu pa zadnja, pirha obdržita.
Prebrisanci pa so tudi goljufali. Jajca so izpihali in jih napolnili s smolo. Takšna jajca, ki so jim rekli »smolci«, so zaradi svoje trdote razbila vsa druga.
Pri sekanju pirhov tekmovalci iz razdalje približno 1,40 metra s kovanci ciljajo pirhe. Vsak tekmovalec ima pravico trikrat metati. Pri metu, kjer kovanec ostane v pirhu, tudi ko pirh obrnemo, tekmovalec pridobi 3 točke. Če kovanec izpade, ko pirh obrnemo, mu pripadata 2 točki. Če kovanec le poškoduje lupino, dobi tekmovalec 1 točko. V finalu se pomerijo najboljši trije. Igrajo toliko časa, dokler najboljši ne zmaga.
Za rolkanje, trkljanje ali valinčanje potrebujejo igralci rolko. Rolke so nekoč naredili iz skodle, ki so ji po sredini izrezali žleb, na koncu pa naredili luknjico. V luknjico so dali količek, ki so ga zasadili v zemljo, da je deska trdno stala. Sprednji del deske je ležal na zemlji. Deščica je tako visela pod kotom.
Danes za rolko uporabijo dvoje grabelj, postavljenih vzporedno 1 cm narazen. Zgornja konca sta dvignjena 30 centimetrov od tal. Po tleh je pogrnjena odeja od konca grabelj naprej.
Prvi igralec spusti po deščici pirh, ki se ustavi na določenem mestu. Nato spusti svoj pirh drugi igralec. Če njegov pirh zadane prvega, je igro dobil in pobere oba pirha. Če ga ne zadene, spusti po žlebu svoj pirh še naslednji igralec. Napetost med igro raste, kadar se je udeleži mnogo igralcev.
Iger s pirhi je torej kar nekaj. Njihova pravila so od pokrajine do pokrajine različna, v nekaterih krajih pa na veliki ponedeljek še vedno prirejajo različna tekmovanja.
Če pri vas takšnega tekmovanja ni, si ga priredite sami.

Iz Prostočasnika Pomlad 2008

Zbrala in zapisala Angelika
Vir: Kuret, Niko, Praznično leto Slovencev, Družina, Ljubljana 1989

Fosilna jajca

2009-04-08T13:26:00.010+02:00

Pripravimo lov za izgubljenim fosilnim jajcem.
Na skrivaj naredimo fosilna jajca, v katera vtaknemo dinozavre ali druge plastične igračke. Posušena jajca skrijemo na vrtu ali v parku in se skupaj z otroci podamo na raziskovalno odpravo.Potrebujemo:

2 skodelici moke, polnozrnato in belo
2 skodelici soli, grobo in drobno mleto
2 skodelici mešanice mivke in drobnega peska
1 žlico mlete kave
malo vode
male plastične igračke (dinozavre, piščančke ali kakšne domišljijske figurice)
papir za peko

Preden se lotimo priprave fosilnih jajc, se prepričajmo, da otroci že spijo in nas med delom ne bodo presenetili.
Količino suhih sestavin določimo glede na število jajc, ki jih bomo naredili. Zgoraj navedene količine zadostujejo za približno deset srednje velikih jajc.
Zemlje, iz katerih bomo naredili fosilna jajca, so lahko različnih barv. V rjavo jih pobarvamo z dodatkom mlete kave, rumene odtenke dosežemo z mleto kurkumo ali curryjem, če pa ima zemlja več železa, jo v rdečo obarvamo s papriko v prahu.
Suhe sestavine dobro zmešamo v posodi. Počasi dodajamo vodo in mešamo, da dobimo gosto in trdno zmes.
V roko vzamemo malo mase in nanjo položimo igračko. Igračko pokrijemo z maso in z rokami oblikujemo jajce.
Jajca položimo na papir za peko in jih na skritih mestih sušimo en teden. Tri do štirikrat na dan jih obrnemo, da se enakomerno sušijo.
Za veliko noč jajca skrijemo po vrtu ali v parku, takrat ko nas otroci ne bodo videli. Lov na jajca se lahko začne. Mlajšim otrokom malo pomagamo pri iskanju, da starejši ne bodo vseh pobrali.
Najdena jajca položimo na ravno podlago in jih razbijemo s kladivom ali večjim kamnom.

Izdelki in besedilo Maja Turk

Iz Prostočasnika Pomlad 2008

Prostočasniška odprava Barjanskega zmaja

2009-04-06T07:30:00.008+02:00

Eva je rekla, da moramo it nujno pogledat potopljena drevesa na Barje. Zaradi dežja in visoke vode se je spremenilo v velikansko jezero. Tako nas je topla cvetna nedelja zvabila v nekdanji svet koliščarjev. Nekdanji?
Iz Črne vasi smo se peljali proti Preserjem in nato levo na poljsko pot. Križarili smo po kolovozih, ampak ne čisto po vseh - marsikateri se konča pod vodo.
Uživali smo v dvojnih razgledih ravninskih odsevov, opazovali ribe v naraslih potokih, navijali za žabo, ki je proti bregu plavala - seveda - žabico. In kot repo vlekli iz blata škorenj, ki je ostal v šoti po Filipovem pristanku čez lužo. Ter metali na suho vse tiste polžke, ki niso uspeli pravočasno splezati na suho vejo.
In skoraj ne bi mogli domov - če ne bi avta za kratek čas spremenili v gliser. Seveda smo šli prej preverit globino - na noge. ;)

Vzemite si prosti čas in obiščite ta Bajerland. Ampak pohitite, voda odteka!
Smer:
Iz obvoznice se zapeljite proti Plečnikovi cerkvi in nadaljujte v smeri Preserij. Na levi strani boste čez nekaj km videli leseno hišo in pred njo asfaltirano cesto. Nato se peljete še malo naprej. Ko pridete do naslednje asfaltirane ceste na levi strani, ki je z znakom na sredini zaprta, ste na pravi poti. Ampak čez vodo se vozite na lastno odgovornost! ;)

Poletne delavnice navsezgodaj

2009-04-03T19:28:00.003+02:00

Za mano je naporen teden. Letni časi se kar prehitro vrtrijo. Za pomladni Prostočasnik barvamo pirhe, ko je zunaj še sneg. Še mraz ne popusti in nas še vedno grejejo bunde, pa se že igramo Poletne delavnice. Ta teden smo iz naplavin izdelovali ladjice in iz mavca ulivali male mozaike.
Čeprav iz preprostega materijala - le kamenčki, od morja pobrušena steklca in kakšna školjka - so mali mozaiki prave mojstrovine.
Odlično darilo ali s kakšne nam ljube plaže ujeti utrinki počitnic.

Projekt Mali mozaiki je v Prostočasniku Poletje 2007.

Zajčki

2009-04-02T00:06:00.006+02:00

Princes krofki s smetano in jagodami. Čokoladni bombon bo smrček, zobotrebci bodo brki in velika papirnata ušesa najlepši okras za zajca Zeljekrajca.

Potrebujemo:

250 ml vode
ščepec soli
80 g masla
naribano lupinico ½ limone
200 g moke
4 jajca
0,5 l sladke smetane
6 žlic sladkorja
jagode ali kakšno drugo sadje

Vodo posolimo, ji dodamo maslo in limonino lupinico, nato pa jo zavremo. Moko presejemo in jo stresemo v vrelo vodo. Mešamo toliko časa, da se testo loči od dna posode. Testo prestavimo v drugo skledo in ga malo ohladimo, potem pa previdno vmešamo jajca.
Na raven pekač položimo papir za peko. Testo nanašamo z žlico, ki jo pomakamo v vodo. Če imamo brizgalno vrečko, jo napolnimo s testom in na papir za peko iztiskamo kupčke testa.
Pečemo 20 minut pri temperaturi 230 °C. Med peko kupčki narastejo.
Krašenje
Ohlajene krofke prerežemo po polovici. V zgornjem delu naredimo z nožem zareze, v katere vtaknemo iz papirja izrezana velika ušesa.
Smetano stepemo, jagode pa pretlačimo skupaj s sladkorjem. Na spodnji del krofka nadevamo smetano, nanjo položimo jagode in pokrijemo z zgornjim delom z ušesi. V sredo krofka v smetano potisnemo čokoladni bombon ali rozino in štiri zobotrebce za brke.

Recept in priprava Rada Kos

Iz Prostočasnika Pomlad 2008

Trakec pri trakcu

2009-04-01T23:24:00.009+02:00

Nagajivi škratki Zapletavci so vedno na delu, kadar želimo uporabiti kakšen trak. Zameštrajo in zavozlajo jih tako, da potrebujemo veliko časa, da vse skupaj spravimo v red.
Na srečo smo iznašli način, kako jih ukrotiti. Naredimo kolute, trakce navijemo nanje in jih spravimo v škatlo z odprtino. Tako se škratki Zapletavci znajdejo brez dela.
Tale dva Zapletavca, ki se brezskrbno smukata okoli škatle s trakovi, sta iz trgovine Prometej. Vrnili smo ju, ker sta bila pri nas brez dela in prav slabe volje ... ;)

Iz Prostočasnika Pomlad 2009

Odtisnjenčki

2009-03-30T23:44:00.007+02:00

Kakšne barve bodo pirhi letos? In kako jih bomo okrasili?
Kar z barvo pomazane prstke bomo nanje položili. Še kljunček ali gobček in poglejte naš vzorček!
Jajce pobarvamo z akrilnimi barvami. Če barvamo plastično jajce, ga zaradi lažjega dela in sušenja nabodemo na leseno palčko. Počakamo, da se barva posuši.
Piščanček
S čopičem namažemo rumeno barvo na blazinico prsta in naredimo odtis na jajce. Počakamo, da se barva posuši. Z rdečim flomastrom narišemo kljunček in nogice, s črnim pa oči. Z rumeno barvo narišemo piščančkom še čopke na glavi in repek.
Kokoška
Z rumeno barvo namažemo prst in naredimo odtis na jajce. Počakamo, da se barva posuši.
Z rdečim flomastrom narišemo kljunček, nogice in krono, s črnim pa oči. Z različnimi barvami narišemo kokoški še rep.
Zajček
S sivo barvo namažemo prst in naredimo odtis na jajce, s tanjšim čopičem pa narišemo še ušesa. Počakamo, da se siva barva posuši. Z roza akrilno barvo naslikamo sredine ušes in smrček. S flomastrom narišemo zajčku smrček, oči in brke.
Podstavek
Iz svetlo zelenega kartona izrežemo trak višine 4–5 cm in dolžine približno 14 cm. S škarjami trak na eni strani nazobčamo, da nastane trava. Travne bilke z rezilom škarij zavijemo navzven in zlepimo v krog. V tako nastali »šop trave« postavimo okrašen pirh.

Zamisel in besedilo Rada Kos

Iz Prostočasnik Pomlad 2008

Prostočasnik 11, pomlad 2009

2009-03-21T14:04:00.010+01:00

Izšla je enajstaštevilka naše revije. Vem, kako težko ste jo čakali. Tudi po klicih, ki smo jih dobivali zadnje tedne pred izzidom, ko ste spraševali, kdaj že bo. (Ni slab občutek, ko slišiš, kako te težko čakajo!)

Letošnja zima kar traja in traja. Če je kurenti niso uspeli pregnati pa jo bo morda živozelena naslovnica pomladnega Prostočasnika!

Pred nami je pomlad, ki bo, če se ne bomo za trenutek ustavili, zbežala mimo nas.
Postojete in se ozrite okoli sebe. Zaprite oči in se napolnite z njenimi opojnimi vonjavami. Privoščite si majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.
> Prostočasnik 11

Dež naj bo, mi smo v brlogu

2009-03-12T22:22:00.008+01:00

Huh, je bil pa naporen teden! Priprave člankov, urejanje besedil, fotografiranje. Ponekod po Sloveniji še sneži, mi pa iščemo čimbolj pomladanske scene za pomladni Prostočasnik.

Ni enostavno. ;)

Se pa ob druženju z avtoricami, manekenkami in manekeni, kolegi fotografi dogajajo zabavne stvari. Recimo priprava brloga pod jedilno mizo za članek Dež naj bo.
Še sedaj stoji. Nekajkrat smo ga že podrli - človek rabi včasih tudi funkcionalen dnevni prostor - pa smo ga postavili nazaj. Res je, malo nerodno je dvigovati noge pri obedih, ampak ni ga čez srečen obraz stanovalca v novem domovanju ... ;)

Približno takole pa so potekale priprave:

Punčke iz cunj

2009-03-06T22:19:00.010+01:00

V Ustvarjalnih delavnicah smo imeli seminar Punčke iz cunj (3. in 4. marec 2009). Kot vedno - uživali smo.Objemčki

Strašilke

Baboti

Medvedki

Kristince

'To je tako dobro, da bi morali zdravniki predpisovati na recept!' je padla izjava.
Zakaj pa ne?! Nisem proti ... ;)

Vilinski ples v pomlad

2009-03-05T22:15:00.005+01:00

Priprava enajste številke, pomladnega Prostočasnika je v polnem teku! Hvala vsem za prijazne vzpodbude. Lepo je slišat, kako težko čakate nove številke. Mi tudi.

Velikonočna obložena miza z zajčki in pirhi, pa vilinske zabave in še več.

Ptički so prišli

2009-02-21T18:44:00.006+01:00

Ptički so seveda prišli, že naslednji dan. ravno dovolj zgodaj, da smo jih objavili skupaj s člankom v reviji Pri nas doma.

Od takrat - tega je že več kot leto - ojoj, kako sem zanemarila svoj blog, obljubim, da bom sedaj bolj redna - se je zgodilo obilo stvari - izšlo je nekaj Prostočasnikov: zima, pomlad, poletje, jesen in spet zima (ravno pripravljamo novo spomladansko številko).
Izšlo je nekaj Ustvarjalnih priročnikov: Drobna božična so izšla v Nemčiji pri Frech Verlagu, potem še ena slovenska - Ustvarjamo za naravnimi materiali, pa še ena z backi, spet pri Frech Verlagu.

Z letošnjim letom smo začeli z Oroškimi ustvarjalnicami, vsak ponedeljek se dobivamo in uživamo v živžavu.

V glavnem, dovolj opravičil za lenobo glede bloga ... ;) Ampak zdaj pa obljubim, da ne bo več takšna suša!

Lov na ptičke

2007-12-11T00:04:00.005+01:00

Zjutraj sva se spravila lovit ptiče. Seveda ne zares, ampak s fotko. Tadej je splezal po lestvi visoko v drevesno krošnjo in na drevo v višini svojega studia na vejo pritrdil ptičnico. Renata, ki je stvar opazovala od daleč, naju je spraševala, kaj obešava ene polivinile na veje. Pa ne, a ne vidiš kakšna lepa hiška je tole, draga soseda?!
Ptički ne hodijo v ptičnice brez hrane. Vsujeva sončninčna semena in vsa zagreta stečeva v studio in čakava.

Čakava 1 uro, nič. Čakava še eno uro, spet nič. Čakava ŠE eno uro. Zirou.

PTIČKIIIIIIIIIIIIIII !!!!!!!!!!!!! PTIČKIIIIIIIIIIIIIII !!!!!!!!!!!!!

Ptički pa nič. Tud popoldne nič.

Pa kaj je zdaj, ptiči, mi vas rabimo na fotki!

Tudi nedelje več niso tisto, kar so bile

2007-12-09T23:31:00.003+01:00

Sem že mislila, da bo vsaj to nedeljo mir. Da bo to ena čisto navadna nedelja povprečne slovenske gospodinje. Pospravljanje, kuhanje, pranje in peglanje. Vmes pa še pregledovanje Filipovih zvezkov in delanje nalog.

Pa ni uspelo. Iz ene znane revije so me prosili, če lahko fotkajo v mojem ateljeju. Da je pri meni tako dober ustvarjalni milje ... (no, jasno, da je, samo včasih je pa treba pospravit :).

Pa je šlo dopoldne.

Popoldne pa spet delo. Zamujam s članki za revijo Pri nas doma. Urednica mi je sporočila, da čaka samo še mene. Saj bom.

Hvala bogu, da je to zadnji članek za karkoli v tem letu. No, vsaj UPAM!

Včeraj sem za kulinarične strani PND-ja (Pri nas doma) pekla pite, ki so jih zvečer (po obveznem fotografiranju že hladne, a še vedno užitne - pravzaprav še boljše!) pojedli moji dragi prijatelji, danes pa me čaka še prispevek za Idejo meseca. Krmili bomo ptičke.

Ko delam, Tedi fotografira postopek. Ob enajstih zvečer končam. Jutri poslikava še glavno sliko. Nekje med vejami dreves.

Razmišljam, kaj ptički najraje jedo. Jutri objavim fotko, če ujamemo kakšnega med malico.

Na odru

2007-12-03T07:22:00.005+01:00

Ne vem, kaj mi je bilo tega treba. Vedno mi uspe zaplest se v kakšno stvar. Šele potem se sprašujem, kako bom to speljala.

Prijateljica mi je rekla, da imam lahko na sejmu brezplačno delavnico. Tako, malo za promocijo. No in seveda se prijavim. 'Nič takega', si rečem. Imela sem jih že tisoč, ena gor ali dol.

Ampak stvar vseeno ni tako enostavna. Delavnica poteka na velikem odru drugega preddverja. Z uradno napovedovalko in nastopanjem z mikrofonom in v soju žarometov. Ja, tole je pa hudo. Od prvega dne sejma imam tremo. In ko razmišljam, kako zadevo izpeljat, mi začne kar srček hitreje bit.

Majo prosim za pomoč. Hvala bogu, da je nedelja in nima dela. Eno uro pred pričetkom pripravi vse potrebno na odru. Malo pilim svoj govor in prosim Tadeja, če imava za vogalom generalko. Za srečo mi na obleko obesi eno Angelco.

Dopoldne sem prosila Ireno in Jožeta, če pripeljeta Matevža in Andraža, da bodo vsaj štirje otroci na delavnici. Poleg Filipa in Alija seveda. Ampak kar naenkrat je tukaj FUL otrok. In staršev. Ko stojim na odru in gledam pred sabo vse te ljudi, ki čakajo name, me vseeno mičkeno stisne. Potem pa kar steče. Akcija! Po petih sekundah sem noter in naenkrat se mi zdi, da bi lahko vodila tudi proslavo za kulturni praznik.

In otroci so - kot vedno - uživali. Jaz pa tudi.

Knjižni sejem

2007-12-01T06:11:00.004+01:00

Usoda nas malih založnikov je taka, da nas na sejmu ne opazijo tako, kot bi si želeli.

Angelce mi pomagajo; elegantno zapeljujejo mimoidoče in jih vabijo bliže. Kdor prime v roke Prostočasnik ali knjigo, je pečen. Servisna služba dostavlja nove zavitke dvakrat na dan. :)

Pa še vedno ne morem iz svoje kože. Prav od vsake knjige se težko ločim.

Sejem bil je živ!

2007-11-29T05:09:00.002+01:00

Knjižni sejem v CD. Tudi mali založniki smo dobrodošli. Imamo čisto mičkene stojnice, pravzaprav mizice in dva stola. En zame in en za moje prijatleljčke, ki hodijo malo čvekat, pa za mojega ljubega fotografa in zlatega sina. Pa za mamico, ki mi nosi hrano, da ne omagam med enajsturnim šihtom. Ja, prav gneča je na temle stolu.

Miklavžev pohod na Miklavško goro

2007-11-26T22:46:00.001+01:00

Tale Miklavževa je težka. Jutranji pogled skozi okno je mračen in polovica ekipe dezertira že v Ljubljani. Najhrabrejši pa smo se kljub vsemu zbrali v Železnikih, kjer se je razbesnela prava nevihta. Dežurni vratar nam odsvetuje pohod po načrtovani poti, saj je od zadnje katastrofe čisto razrita. No, Nino je prišel v opankah, itak nebi daleč prilezli.

A ker Miklavž ne prinese nič, če mu ne dostavimo pisem, smo takoj sprejeli rezervni plan. Zapeljali smo se do spodnje Golice, avtomobile stisnili v obcestno grapo, se opremili z gojzarji, pelerinami in marelami, ter jo mahnili po cesti navzgor. Prav kamlu je nehalo zlivat z neba, in poplačani smo bili za pogum. Po vrhovih so se podile meglice in odkrivale ter razkrivale čudovite poglede na okolico.

Miklavž nas je čakal. Ko smo pisma zložili na cerkveni prag in prebrali v zavetju pravljico, je Miklavž v zameno za pisma pustil nogavice s čokoladnimi dobrotami. In v trenutku je pričel cerkveni zvon pritrkavati.

HVALA MIKLAVŽ!!!!!!!!

Gremo k Miklavžu

2007-11-21T10:52:00.002+01:00

Spet sem na tečaju, tokrat Drobna božična presenečenja. Letošnja uspešnica, prav gotovo. Drenjamo se, ampak nam je luštno. Ustvarjalni zanos kar vibrira v naših delavnicah. Tega ne bi mogla pogrešati.

Doma pa me čaka poln predal novih prijavnic in naročil na knjige in Prostočasnik. Delo za nočno izmeno.

Letos tudi jaz Miklavžu odnesem pismo z željami. Rabim pomočnika v uredništvu. :)

Kristinca je našla nov dom

2007-11-20T22:43:00.002+01:00

Težko mi je bilo, ko je odšla od doma. A vem, da je našla topel dom, v katerem ji bo lepo. Ne morem si pomagat, a na vsako lutko se navežem, kot da bi jo naredila zase. Angelce, Kristince, Kuštravci, Medoti, Možički Božički, ... zdaj greste po svetu!

Kar pogumno, tudi Ostržek je preživel.

Delavnica slanega testa

2007-11-19T17:10:00.001+01:00

Danes popoldne sem imela delavnico s slanim testom.
Računalniško podjetje je za zaključek leta svoje uslužbenke in partnerice povabilo na ustvarjalno delavnico. Priznam, da sem z radovednostjo opazovala miške navajenih rok, kako se mažejo z moko in testom.

Pa jim je šlo odlično! Vsi smo uživali, tako kot ponavadi. To so res take urice, ko odložimo vsakdanje skrbi, se posvetimo ustvarjanju in kramljamo o babjih stvareh.

Danes NMK odpade

2007-11-19T13:25:00.002+01:00

Norišnica! Komaj sem odpeljala vse pakete na pošto (jutri, pojutrišnjem jih dobite!), spet zvonijo telefoni.

Kličejo iz knjigarn, da jim zmanjkuje nove knjige Drobna božična presenečenja. Zvečer bo spet akcija pakiranja.

Delovni vikend

2007-11-19T12:23:00.001+01:00

V petek so prišli iz tiskarne še topli Prostočasniki (čeprav zimski ... :) in takoj smo se lotili pakiranja.
Pripravili smo sezname, natisnili nalepke z naslovniki, račune, položnice in vse spakirali v kuverte ter odpeljali na pošto. Marsikateri novi naročnik si je zaželel tudi izvode iz arhiva (dokler so še). Pisano.

Veliko je bilo klicev zadnje dni. 'Kdaj že pride Prostočasnik?'
Jutri, lahko sedaj rečemo.

Veseli nas, da ga tako težko pričakujete. :)

Prihaja nov Prostočasnik!

2007-11-16T17:00:00.001+01:00

Danes pride iz tiskarne nov, zimski prostočasnik! Juhuhu!

Ponovno smo izbrali zanimive ideje za ustvarjalne urice. Tokrat predvsem take, da bomo za Božič res priklicali sneg.

Obiskali smo Grad Turjak in izvedeli zanimive zgodbe o grofovem sinu in njegovi ljubezni. Za vandranje po svetu pa letošnjo zimo pripročamo obisk tudi pozimi toplega Egipta - za vse tiste, ki jim zima ni tako pri srcu. In prav posebno zabavo imamo letos. Praznik tisočerih luči, v tem času, ko je dan tako kratek.

Že imate vrečko v katero bo Miklavž odložil svoje sladkarije? Nudimo vam zanimive ideje za privlačne škornje, tačke in podobne žakeljčke, ki se jim sveti mož ne bo mogel upreti.

Čez vikend nas v uredništvu čaka kar nekaj dela. Veliko novih naročnikov imamo in potrudili se bomo, da boste dobili svoj izvod čim prej.

Več o Prostočasniku