Miklavžev pohod na Miklavško goro

Tale Miklavževa je težka. Jutranji pogled skozi okno je mračen in polovica ekipe dezertira že v Ljubljani. Najhrabrejši pa smo se kljub vsemu zbrali v Železnikih, kjer se je razbesnela prava nevihta. Dežurni vratar nam odsvetuje pohod po načrtovani poti, saj je od zadnje katastrofe čisto razrita. No, Nino je prišel v opankah, itak nebi daleč prilezli.

A ker Miklavž ne prinese nič, če mu ne dostavimo pisem, smo takoj sprejeli rezervni plan. Zapeljali smo se do spodnje Golice, avtomobile stisnili v obcestno grapo, se opremili z gojzarji, pelerinami in marelami, ter jo mahnili po cesti navzgor. Prav kamlu je nehalo zlivat z neba, in poplačani smo bili za pogum. Po vrhovih so se podile meglice in odkrivale ter razkrivale čudovite poglede na okolico.

Miklavž nas je čakal. Ko smo pisma zložili na cerkveni prag in prebrali v zavetju pravljico, je Miklavž v zameno za pisma pustil nogavice s čokoladnimi dobrotami. In v trenutku je pričel cerkveni zvon pritrkavati.

HVALA MIKLAVŽ!!!!!!!!