Kaj bi rade počele mamice, če bi imele čas

Zanimajte se za
življenje, kakršnega vidite: za ljudi, stvari, književnost, glasbo – svet je
tako bogat, tako prepoln sijajnih zakladov, čudovitih duš in zanimivih ljudi.
Henry Miller

Večina mojih prijateljic,
vključno z mano seveda, ves čas tarna, koliko imamo dela v službi, kaj vse
moramo doma postoriti in kako hitro nam minevajo popoldnevi ob razvažanju otrok
na različne dejavnosti. Vsemu temu smo seveda kos. Znamo reševati različne
težave, politično situacijo in ekonomske probleme.
Vendar pa, ko beseda nanese
na razvedrilo, nastopijo težave. Resnica je, da smo v letih, ko imamo otroke,
razpete med družino in službo izgubile delček sebe. Ko otroci nekoliko
odrastejo in nas ne potrebujejo toliko kot prej, ugotovimo, da nam nekaj
manjka.
Ampak kaj narediti? Kaj
početi? Nekaj, kar bo samo naše. In takšnemu nekaj, temu čarobnemu nekaj, smo
včasih rekle konjiček.

Pisateljica Brenda Ueland
pravi, da naša domišljija za svoje cvetenje potrebuje »obdobje brezplodnega,
srečnega brezdelja, lenarjenja in zapravljanja časa«.
Tudi me potrebujemo nekaj
časa in lastnega raziskovanja, da ugotovimo, kateri samotni užitki bi nas
osrečevali. Niti sanja se nam ne, kdaj smo si nazadnje vzele čas za sanjarjenje
(v ta čas pa nikakor ne štejem tistega, ko smo popoldne izmučene od dela in
otroškega kričanja za trenutek zadremale na kavču).

Danes se prepustimo
lenarjenju, sanjarjenju, zapravljanju časa in premislimo, katerim sanjam smo se
odrekle. Katere stvari so nam nekoč prinašale veselje in zadovoljstvo, danes pa
smo na njih preprosto pozabile. Vendar pa to, kar nas je nekoč osrečevalo, ni
nikoli izgubljeno. Skozi naše življenje teče kot nit in same jo moramo ponovno
odkriti in odviti.

Najbolje je, da svoja
pozabljena zadovoljstva ponovno obudimo tako, da jih zapišemo na papir.
Napišimo seznam desetih samotnih užitkov, ki se jih na hitro spomnimo. Se jih ne
spomnite takoj? Naj vam malce pomagam. Kateri šport ste trenirale? Ob katerem
filmu ste se smejale? Katero knjigo ste imele najraje in ste jo brale še dolgo
v noč? Ste imele rade poezijo? Katere igre ste se igrale?
Katere tri stvari bi
storile, če zanje ne bi nihče zvedel? Plesanje v pivnici na mizi? Bi nastopile
na bitki talentov ali na karaokah? Ali odigrale rundo boksa?
In katerih drznih podvigov
bi se lotile, čeprav tega ne boste nikoli storile? Jahanja s konji po
Mongoliji? Raziskovanje Tutankamonove grobnice? Skok z elastiko z visokega
mostu? Če bi lahko v trenutku obvladale tri dodatne veščine, katere bi izbrale?
Igranje saksofona? Znanje kitajščine? Akrobatske skoke v cirkusu? In kam bi se
podale, če bi vam nekdo plačal počitnice? Na raziskovanje Antarktike? S
karavano po svileni poti? Ali bi se s kolesom spustile z najvišjega vulkana na
otoku Bali? Kaj pa domača ustvarjalna opravila? Vrtnarjenje? Izdelovanje
vitraža? Pletenje? Slikanje?

Tam zunaj je svet čudovit in
komaj čaka, da ga raziščemo. Konjiček nam da priložnost, da razvijemo svoje
talente, le ugotoviti moramo, kaj bi rade počele. Potem pa se moramo le še
potruditi in si vzeti malce več časa zase.

Rada Kos

Kulturni bazar v Cankarjevem domu

Prihodnji torek, 13. marca 2012, bo potekal v Cankarjevem domu Kulturni bazar. Prostočasnikova mini stojnica bo v Bralnem kotičku v 2. preddverju. Pridite na ogled in klepet! Prisrčno vabljeni!

Pomladni Prostočasnik

Pomladni Prostočasnik je izšel.

Pisan kot vedno prinaša nove zamisli za vse, ki radi ustvarjate, kaj dobrega skuhate in spečete, se radi potepate po bližnji in daljni okolici in raziskujete svet okoli sebe. Kupite ga lahko v kisokih, Tuših, večjih Mercatorjih po vsej s soncem obsijani domovini, trgovini Prometej, konec tedna pa tudi v trgovini Paleta v Škofji Loki.

Želimo vam lepo in čarobno pomlad!

Preprosto bogastvo

Praznovanje božiča je zame najlepši in najdragocenejši praznik, ki smo ga nekoč zaradi takratne politike morali praznovati skrivaj. Pa vendar je naš dom ves mesec dišal po piškotih, prižigali smo svečke v preprostih smrekovih venčkih, s sestro in atijem smo obešali bombone na božično jelko, medtem ko je mami pripravljala božično večerjo. Naš božič je že desetletja enak. Z enakimi jedmi na mizi, enakimi piškoti v pločevinastih škatlah in z istimi božičnimi pesmimi Slovenskega okteta.
Vemo, da ima čas danes druge dimenzije in se dogodki okoli nas vrtijo hitreje. In ko odrastemo in si ustvarimo svojo družino, se z nostalgijo spominjamo prazničnih utrinkov in vonjev iz otroštva. Ni treba veliko, da postanejo spomini naših otrok tudi potem, ko sami odrastejo, neprecenljivi, saj jih bodo le tako lahko sami prenašali na svoje otroke. In tako dalje, iz roda v rod.

Ob prihajajočih praznikih nikar ne pozabite na majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.
- Štiri tedne pred božičem se pričenja advent. Izdelajte adventne venčke in ob nedeljah prižigajte svečke. Skupaj odštevajte dneve do božiča.
- Police v trgovinah se že šibijo pod težo božičnih dekoracij in okraskov. Prepričana sem, da so jih polne tudi vaše omare. Preglejte škatle in okrasite stanovanje. Kupite ali izdelajte manjkajoče koščke in vdihnite svojemu domu praznično vzdušje.
- Pripravite se na zimsko lenarjenje. Ko pada sneg ali je dan temačen, ostanite ves dan v pižamah. Iz shrambe prinesite pravi kakav. Tisti temni in grenki, ki ga je potrebno zmešati z vročo vodo, da se raztopi. Dodajte mu sladkor in vanj naribajte malo čokolade. Naredite slastno vročo čokolado, ki jo še bogato okrasite s stepeno smetano. Če imate kamin ali peč, naj vas ves dan razveseljuje ogenj. Privoščite si lenarjenje v nepričakovano podarjenem dnevu.
- Napolnite dom s prazničnim vonjem. Skupaj z otroki pripravite seznam božičnih piškotov. Naredite spisek sestavin, ki jih morate nakupiti in skupaj odidite po nakupih. Ni potrebno, da vse naredite v enem dnevu. Vsak dan nekaj malega.
- Negujte sosedske odnose. Čas se med letom prehitro vrti in z dragimi sosedi utegnemo komaj kdaj spregovoriti. Čiščenje snega z ulic je priložnost, da z njimi spet malce poklepetamo. Po opravljenem delu, kepanju in gradnji snežakov pripravimo na ulici majhno pogostitev. Čaj, kuhano vino ali tiste majhne kozarčke s pijačami, ki nam hitreje poženejo po žilah kri. S piškoti, ki ste jih spekli, se malce posladkajte in seveda pobahajte.
- Pripravite si teden tekmovanj in igrajte vesele družabne igre. Vsak dan naj si nekdo izbere igro, v kateri je najboljši. Pišite rezultate. Ob koncu tedna razglasite zmagovalca in mu pripravite posebno nagrado.
- Pripravite delavnice izdelovanja voščilnic in novoletnih dekoracij. Povabite otroke prijateljev. Režite, barvajte, oblikujte. Prepustite domišljiji prosto pot.
- Gradite snežake. Kadar koli in kjer koli je pač sneg. Fotografirajte jih in ob koncu zime naredite album vaših snežakov.
- Okrasite okna. S hišicami, snežinkami, snežaki.
- Proučujte snežinke. Vzemite povečevalno steklo in jih občudujte na temnih rokavicah. Njihovo lepoto poizkušajte prenesti na papir.
- Privoščite si zimski izlet. Pohajkujte po zasneženih poljanah ali se na izlet odpravite s tekaškimi smučmi. Uživajte v naravi in spokojnosti, ki jo pričara snežna belina. Opazujte v ledene kristalčke ujete bilke in veličastne poglede na zasnežena drevesa in pokrajino.

In ko se mrak spusti in življenje umiri, pustite za seboj ulice in trgovine polne predprazničnega vrveža in blišča. Umaknite se v svoj dom, oazo spokojnosti in miru. Ob nežni glasbi božičnih pesmi, soju sveč, družbi vam ljubih in omamnem vonju doma si pričarajte svoje praznično vzdušje. Ne pozabite ga ohranjati tudi med letom, ko se čas spet hitreje zavrti.

Naj nas objame spokojnost čarobnega božičnega večera, naj nas novo leto razvaja z zdravjem in s srečo.

Rada Kos

Najprej je bilo jajce

Prostočasnik na obisku v ZOO

Prostočasnik na Otroškem bazarju 2011

S Filipom sva se pravkar vrnila z razstavišča, kjer se jutri prične Otroški bazar. Kako fino je, ko mali pomočniki postajajo veliki! Na našem Prostočasniškem štantu lahko pokukate v stare izvode Prostočasnika. Novo jesensko številko pa bomo skupaj občudovali od petka dalje. Krasna je!
Na bazarju bomo imeli tudi delavnico. V duhu recesije bomo izdelovali denarnice iz papirja. Se jih morda še spomnite iz mladosti? Tiste majhne iz pisanega papirja in dvema žepkoma, ki smo jih zlagali kar med poukom? Če ste pozabili, kako se izdelajo, nas obiščite v hali A, v desni smeri od glavnega vhoda.
Prisrčno vabljeni!

Slovenija, moja dežela

Danes, ko že cel dan iščem iztočnico za uvodnik, sem načela pogovor s svojim najstnikom. Zanimalo me je, katere slovenske pesmi so se zadnje čase učili v šoli.
»Katera je po tvojem mnenju najbolj znana slovenska narodna pesem?« ga z velikim pričakovanjem vprašam.
»Ja, dve sta! Golica je fuzbalska, Slovenija, od kod lepote tvoje, pa hokejska!« zakliče veliki poznavalec narodnih.

V zadnjem času se med oglasnimi sporočili ponovno pojavlja nam tako znana melodija, ki je daleč nazaj, v drugem oglasnem sporočilu, opevala lepote naše Slovenije. »Kako prečudovita in edinstvena je naša dežela,« vzdihujemo, ko gledamo te s soncem obsijane slike!

Pa vendar slovenska narodna zavest počasi in vztrajno izumira. Večina otrok ne pozna narodnih pesmi in ljudskih plesov, izumirajo šege in navade, pozablja se ljudsko izročilo in Zdravljico slišimo le še na proslavah in zmagah naših športnikov. Prosti čas namenjamo potovanjem in spoznavanjem tujih dežel, medtem ko naše Slovenije sploh ne poznamo.

Prav počitnice so tiste, ko si lahko vzamemo nekoliko več časa za raziskovanje naše domovine. Dovolj je že to, da pogledamo na svoj kraj z drugačnimi očmi, gremo na izlet, obiščemo zanimiv muzej, se udeležimo tradicionalnih prireditev, kjer obujajo staro ljudsko izročilo ali konec tedna preživimo v kotičkih, ki so nam še neznani. Zelo malo je treba, da ne pozabimo lastne identitete in se zavedamo svojih korenin. Dovolj je že kratek izlet, da nam male radosti naše domovine naredijo velik dan.

• Vstanite zgodaj zjutraj in se odpeljite v središče svojega kraja. Opazujte, kako se prebuja dan. Kako drugačen je vaš kraj ob tako zgodnjih urah!
• Odpravite se na potep. Predstavljajte si, da ste turist ali popotnik v vašem kraju in poglejte nanj z drugačnimi očmi. Ste si že kdaj ogledali pročelja stavb? Ste kdaj pomislili, kako so nekoč živeli v vašem mestu? Koliko časa je minilo, odkar ste se nazadnje sprehodili po tržnici tako, kot to počnete takrat, ko ste na potovanju?
• V knjižnici poiščite knjige s starimi slovenskimi ljudskimi pripovedkami, ki so vam jih brali starši ali ste jih v otroštvu prebirali sami. Zvečer jih pred spanjem prebirajte otrokom. Morda bodo očarale tudi njih.
• Odpravite se na izlet po poteh junakov ljudskih pripovedk. Ne pozabite med potjo prebirati zgodbe, saj bodo doživetja še toliko bolj čarobna.
• Odprite slovensko pesmarico. Poiščite tiste pesmi, ki ste jih prepevali nekoč. Takrat, ko še nismo bili samostojni, nam je bila ljuba vsaka slovenska narodna. Danes v šolah teh pesmi ne pojejo več. Pač niso v učnem načrtu. Žalostno, kajne? Prav zato je pomembno, da te pesmi prenašamo dalje na svoje otroke. Bolje, da poznajo vsaj eno, kot da ne zapojejo nobene.
• Obiščite gradove, zanimive stare stavbe in prisluhnite zgodbam, ki jih šepetajo njihovi zidovi.
• Izgubite se v labirintu starih mestec: ulice Kopra, Pirana, Izole, Ptuja, Novega mesta, Štanjela … imajo prav poseben čar.
• Obiščite katero izmed poletnih prireditev, kjer obujajo stare šege in navade. Spoznajte stare slovenske obrti in se preizkusite v kateri izmed veščin. Spoznajte, kako so nekoč živeli in se preživljali naši predniki.
• Odpravite se v muzej in se seznanite s preteklostjo.
• Spoznajte katerega izmed Slovenk ali Slovencev, ki so v preteklosti tako ali drugače naredili kaj pomembnega za našo deželo. Obiščite njegov (njen) rojstni kraj in se seznanite z njihovim življenjem in delom.
• Okusite prave domače jedi. Pobrskajte po starih družinskih kuharskih knjigah in pripravite žgance, štruklje, pehtranko, ajdovo kašo.
• Pripravite si stare zdravilne napoje in za recepte povprašajte babice. Travniki so v tem času prepolni čudovitega cvetja. Poletje je čas za nabiranje zdravilnih zelišč, sušenje cvetov in pripravo mešanic za zdravilne čaje. Naberite kamilice, koprive, lipove cvetove, rman, žajbelj, materino dušico ... Posušite jih in spravite v vrečke iz blaga ali papirja. Kako prav vam bodo prišli, ko se bodo pričeli prvi prehladi!

Ko se poletni dan preveša v noč in sonce zaide na obzorju našega malega koščka obale, pomislite na to, kako srečni smo lahko. Imamo majhno in čudovito domovino z bogato preteklostjo in s pridnimi ljudmi. Bodimo ponosni na to, da smo Slovenci, saj je prihodnost naše dežele in našega naroda odvisna od nas samih.

Ljubimo svojo domovino, da bo tudi domovina lahko ljubila nas.


Rada Kos

Pozdravljena, pomlad!

Večina med nami že nestrpno pričakuje pomlad in s soncem obsijane dni, ko bomo spet posedali na prostem in opazovali prebujajočo se naravo. Pravzaprav komaj čakamo, da zamenjamo topla zimska oblačila z lahkotnejšimi. In koliko opravil načrtujemo na vse te, z novo energijo prepojene dni!


Pa vendar čas hitro beži in če se ne bomo za trenutek ustavili, bo tudi ta pomlad neopazno zbežala mimo nas. Postojte in se ozrite okoli sebe. Zaprite oči in se napolnite z njenimi opojnimi vonjavami. Privoščite si majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.

• Opazujte naravo, ki kipi od novega življenja.
• Na sprehodu naberite gole veje češenj, forzicije, leske, breze ali si na tržnici kupite šopek pomladnih cvetlic. Postavite jih v čudovito vazo. Opazujte jih, kako se njihovi cvetovi in brsti iz dneva v dan spreminjajo.
• Na posebne dni v mesecih, ki jih omenjajo stari pregovori in reki, opazujte vremenska dogajanja. Svoja opažanja zapišite v koledar in ugotavljajte, ali pravila ljudskega izročila veljajo še danes. Povprašajte babice in dedke o njihovih izkušnjah iz mladosti.
• Ste opazili, da se jate ptic selivk že vračajo? Jate ptic pevk so podobne oblakom oziroma rojem. Gosi in race letijo v jatah, ki imajo obliko klina. S konico režejo zrak in zato cela jata leti hitreje. Za opazovanje ptic se odpravite na širše prostore, kot so doline, polja, ravnine (Ljubljansko barje, Cerkniško polje, Škocjanski zatok …).
• Pojte s ptički. Poslušajte njihovo žvrgolenje in jih poskušajte oponašati.
• Na materinski dan povabite mamo, sestro ali prijateljico na lahko pomladno večerjo, kjer boste v miru obujale spomine.
• Za prvi april si izmislite dobro šalo. Za vsakega posebej. Ne pozabite, da se šale najbolje »primejo« navsezgodaj zjutraj.
• Prepustite se melodiji aprilskega dežja. Stisnite se pod odeje in poslušajte škrebljanje dežnih kapljic na svojem oknu. Poskušajte uganiti njihovo melodijo. Pripravite si osvežilni napitek, odprite dobro knjigo in lenarite.
• Ste se lotili pomladanskega čiščenja in nemočni obstali pred kupom stvari, ki jih ne uporabljate več? So med njimi tudi takšne, na katere vas vežejo spomini? Skušajte jim nadeti novo preobleko in jih narediti ponovno privlačne ter uporabne.
• Vas zapeljuje omamni vonj akacije? Naberite cvetove in jih očistite. Pomočite jih v testo za palačinke in ocvrite na vročem olju. Osladite jih z akacijevim medom ali s sladkorjem v prahu.
• Ko se pomlad preveša v poletje, se ob večeru odpravite na vrt, park ali bližnji travnik. Opazujte kresničke in jih skušajte ujeti. Pazite, da jih ne poškodujete. Po krajšem občudovanju jih zopet izpustite, da bodo nadaljevale svoj kresni ples.
• In ne pozabite se posloviti od pomladi. Plešite ob ognju in prespite najkrajšo noč na prostem. Če je noč jasna, lahko opazujete zvezde in čakate utrinke. Imejte pripravljene želje, da vas utrinki ne prehitijo. Morda se bo najbolj skrita želja letos izpolnila ravno vam!

Naj vas razvaja pomlad in sonček z njo zlat,

Rada Kos

Prostočasnik 18 - Zima 2010

Potovanje za predniki

Praznovanje božiča in novega leta je za vsakega nekaj posebnega. V tem času se spominjamo praznovanj, ki so zaznamovala naše otroštvo. Spominjamo se svojih pričakovanj, družinskih obredov in obdarovanj. Spominjamo se dogodkov, domačih in prijateljev, ki so, tako kot vedno, v tem času napolnili našo hišo. Nekaterih, ki jih imamo radi, morda ni več med nami. Spomin nanje in na čas, ki smo ga preživeli skupaj, je zato toliko bolj neprecenljiv.

Praznovanja, ki smo jih doživljali v svoji mladosti, so se spremenila, tako kot se bodo z leti spreminjala tudi praznovanja naših otrok. Odrasli bodo, si ustvarili družine in spremenili svoje navade in običaje. Pa vendar bodo tudi oni v svojih srcih nosili spomine na praznovanja v svojem otroštvu. Spominjali se bodo svojih pričakovanj, družinskih obredov in obdarovanj. Spominjali se bodo dogodkov, domačih in seveda tistih, ki jih imajo radi in jih ne bo več z njimi.

V dnevih, ki prihajajo, se posvetite svoji družini. Razvajajte jih z ljubeznijo, pozornostjo in majhnimi radostmi, ki vam bodo naredile velik dan.

• Poskrbite za ptičke. Ta drobna bitja so v zimskem času prepuščena tudi nam. Izdelajte ptičje hišice in jih pritrdite na balkone, terase ali obesite na drevesa. Postavite jih tako, da boste nanje imeli razgled z jedilnega kota. Zjutraj jih napolnite s semeni in »zajtrkujte« skupaj s ptički. Ne bodite razočarani, če ne priletijo po nekaj minutah, ko ste krmilnico obesili. Ko pa se bo med njimi razširil glas o novi jedilnici, jih boste lahko opazovali ure in ure.
• Odštevajte dneve do božiča. Skupaj z otroki pripravite adventne koledarje za vsakega člana posebej. Napolnite jih s sladkarijami in drobnimi darili. Vsako jutro pripravite majhen obred odpiranja daril, ki vas bo prijetno popeljal v nov predprazničen dan.
• Pripravite delavnice izdelovanja voščilnic in povabite sosedove otroke. Režite, barvajte, oblikujte. Prepustite domišljiji prosto pot.
• Se spomnite prazničnih vonjev svoje mladosti? Z mamo ali babico pobrskajte po starih družinskih kuharskih knjigah. Koliko slastnih receptov skrivajo obrabljene in obledele platnice! Skupaj z otroki specite tiste male hrustljave piškotke, ki se topijo v ustih. Naj vaš dom napolnijo z omamnimi vonjavami in vas popeljejo v čas vašega otroštva.
• Poznate obdobje dvanajstih volčjih noči med božičnim večerom in 6. januarjem? V času sončnega obrata so naši predniki trepetali pred demonskimi bitji, ki imajo prav v tem času največjo moč. In kdo pravi, da ta bitja ne obstajajo več? Če živite na podeželju ali tam preživljate počitnice se v mrzlem zimskem večeru sprehodite po okolici. Slišite oddaljeno lajanje in zavijanje psov? Morda peketanje konjskih kopit? Je tisto v daljavi divji mož ali Bedanec? Če ste bili pridni skozi leto, se vam ni treba bati Pehtra babe!
• Odpravite se na potovanje za predniki. Povprašajte starše, babice in dedke, tete in strice, če se morda še spomnijo svojih babic, pradedkov, sorodnikov. Prisluhnite njihovim zgodbam in zgodbam, ki se prenašajo iz roda v rod. Pobrskajte po predalih in škatlah s starimi fotografijami vaših prednikov. Na hrbtno stran si zapišite njihova imena in poskrbite, da spomini ne utonejo v pozabo.

In ko so mesta, ulice in trgovine polne predprazničnega vrveža, naj ostane vaš dom oaza spokojnosti in miru. Ob nežni glasbi božičnih pesmi, soju sveč in omamnem vonju kuhinje si pričarajte svoje praznično vzdušje. Ohranjajte ga tudi med letom, ko se čas spet hitreje zavrti.

Naj nas objame spokojnost božičnega večera, naj nas novo leto razvaja z zdravjem in s srečo.

Rada Kos

Prostočasnik 17 - Jesen 2010

Sedim v vlaku, ki se med čajnimi nasadi počasi pelje po slikoviti šrilanski pokrajini. Uživam v pogledih, ki se odpirajo z vsakim novim zavojem. Kako brezskrben in brezčasen je ta trenutek!
V mislih se vrnem tedne nazaj k družinskemu posvetu, na katerem smo se odločali, kam nas bo pot zanesla tokrat. Takrat me je bitjece, ki sedi nasproti mene in srečno maha vsem, ki stojijo ob progi, presenetilo z izjavo: »Samo ne v tiste revne dežele, kjer so otroci tako nesrečni.«
»Kako to misliš nesrečni?« sem ga začudeno vprašala.
»Saj veš. Imajo revne obleke in nimajo veliko igračk.«
»Pa misliš, da so lepe obleke in gore igrač pogoj za srečo?« ga začudena vprašam.
»Ah mami, pozabi,« zakliče in že odhiti, saj ve, kam vodi takle pogovor.
Večina nas ve, da se sreča ne skriva v denarju in materialnih stvareh. Sreča je v našem srcu in v nas samih. Je v tistih, ki jih imamo radi in v tistih malih stvareh, ki nam polepšajo dan. Ko se bo kolo vsakdana zaradi obveznosti pričenjalo vrteti vedno hitreje, ne pozabite na majhne radosti, ki vam bodo naredile velik dan.
Sprehodite se ob sončnem zahodu in se spomnite vseh čudovitih dogodkov iztekajočega poletja. Vsak naj pove svoje najljubše doživetje.
Poslovite se od poletja. Oblecite svoja najljubša poletna oblačila in pripravite zadnje kosilo na prostem.
Eno popoldne v tednu naj bo le vaše. Brez popoldanskih obveznosti in hitenja. Posvetite se otrokom in pojdite na potep po domači okolici. Povprašajte jih za njihove občutke v šoli ali vrtcu in prisluhnite njihovim odgovorom.
Uživajte v čudoviti, v škrlat odeti naravi. Opazujte vzorce in barve jesenskih listov ter jih s čopičem poizkusite prenesti na papir.
Specite kruh. Naj vaš dom preplavi vonj domačnosti in topline.
Ste lani poiskali svojo jablano? Kmalu bo čas, da jo ponovno obiščete. Tisti, ki tega še niste storili, poiščite na sprehodu svojo jablano letos. Takšno, kjer nihče ne pobira jabolk. Naberite nekaj sočnih sadežev, ki ležijo v travi in doma specite slasten jabolčni zavitek ali pito. Jablano začnite obiskovati vsako leto in naj to postane vaš jesenski obred.
Naučite otroke pozdravljati. Z iskrenim nasmehom in pogledom v oči. Mar nismo zadovoljni tudi sami, ko nas kdo prijazno pozdravi?
Ste svojim otrokom, partnerju ali staršem že danes povedali, da jih imate radi? Storite to, čeprav ste jim to povedali že včeraj.
Vlak drdra v daljavo in poje svojo enolično pesem. Pristopim k Filipu, ki še vedno maha in ga objamem okoli ramen. Z razžarjenim obrazom me pogleda in vem, da je srečen.
Hitimo mimo gruč in gručic veselih, smejočih ljudi, ki so se obredno, tako kot verjetno vsak dan, zbrali ob progi. Pozdravljajo neznance, ki se peljejo v njim daljni, neznani svet. V svet, ki ga sami ne bodo nikoli spoznali. V svet, ki naj bi po njihovem mnogim omogočil srečo.

»Are you happy?« zmoti trenutek Jagath, naš srilanški prijatelj.
»Yes, I am happy,« mu odvrnem.
Tako preprosto, mar ne?

Rada Kos

Cvetlični obešalniki

Potrebujemo

• lesene obešalnike
• brusni papir
• belo akrilno barvo
• papirnate prtičke
• svinčnik
• čopiče
• škarje
• lepilo za les

Obešalnike narahlo zbrusimo z brusnim papirjem in jih prebarvamo z belo akrilno barvo. Če barva podlage v prvem nanosu ni prekrila, pobarvamo po sušenju obešalnik še enkrat. Posušimo.

Lepilo za les razredčimo z vodo v razmerju 2:1.

Lepljenje manjših motivov

Majhne motive izrežemo in odstranimo nepotiskani plasti papirja. Izrezane motive položimo na obešalnik in jih premažemo z lepilom. Ker je prtiček tanek, lepilo prodre skozi njegovo površino in motiv se prilepi na podlago. Ko se lepilo posuši, prilepimo motive še na drugo stran.

Lepljenje prtičkov po večji površini

Obešalnik položimo na vzorčni del prtička. S svinčnikom narahlo očrtamo obešalnik približno 0,5 cm od roba. Prtiček izrežemo po črtah in odstranimo nepotiskani plasti.
Mesto na obešalniku, kamor bomo nalepili prtiček, namažemo z razredčenim lepilom in nanj položimo košček prtička. Čopič ponovno pomočimo v lepilo, prtiček premažemo po površini in ga tako utrdimo na podlago. Če je obešalnik večji od prtička, poskusimo na stikih vzorec neopazno nadaljevati.

Rob prtička, ki sega čez rob obešalnika, z ostrimi škarjami na okroglinah narežemo in prilepimo ob rob obešalnika. Ko se prva stran obešalnika posuši, oblepimo še drugo.

Izdelek in besedilo: Rada Kos

Urnik Ustvarjalnih delavnic Rade Kos za šolsko leto 2010-2011

Oglejte si urnik in program delavnic za izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev za šolsko leto 2010 - 2011 na spletu.

Tako kot do sedaj so delavnice namenjene izobraževanju vzgojiteljic in pomočnic v vrtcih, učiteljic v osnovnih šolah, podaljšanem bivanju, mentorjem krožkov, vzgojiteljem v dijaških domovih, učiteljem otrok s posebnimi potrebami ter vsem tistim, ki radi ustvarjate.

Kot vsako leto smo tudi letos nekatere seminarje obnovili in spremenili tako, da so zanimivi za tiste, ki ste pred leti seminar že obiskali. Dodali smo nekaj novosti za naše zveste udeležence, ki se delavnic udeležijo vsako leto.

Program delavnic je tako vedno bolj obsežen in prepričana sem, da boste našli marsikaj zanimivega.

Vabim vas, da se nam pridružite na prijetnih ustvarjalnih uricah.

Rada Kos

voditeljica ustvarjalnih delavnic

Prostočasnik 16 -poletje 2010

Poletnice
Prihaja najbolj brezskrben in najzabavnejši čas v letu, poln dogodivščin in pustolovščin, raziskovanj in potovanj, pa tudi lenobnih dni na plaži in domačih poležavanj.
Poletje je čas največjih doživetij, vendar ne pozabimo tudi na majhne radosti, ki nam bodo naredile velik dan.
Proslavljajte konec šolskega leta in pripravite ulično zabavo. Osvežilne pijače in male prigrizke. In veliko zabave, iger in sladolednega greha. Naj cela ulica nori … od smeha.
Zajemite poletje s polnimi pljuči. Razkošje opojnih vonjev dišečih cvetov, travnikov in gozdov. Naberite šopek pisanega cvetja in prenesite poletje tudi v svoj dom.
Prisluhnite zvokom travnika. Poslušajte, kako v poletnem vetru valovi visoka travnata preproga. Poslušajte čričkove napeve in previdno sledite njihovim zvokom. Ko v travi najdete luknjico, vzemite dolgo bilko. Nežno pobezajte vanjo in malo počakajte. Radovedni čriček bo gotovo pokukal na plan.
Pripravite si romantičen večer. Na vrtu, terasi ali balkonu v poletnih večerih prižgite sveče. Udobno se namestite in uživajte ob dobri hrani, prijetni družbi ali branju napete knjige.
Če ste na počitnicah ob morju, kjer fige zorijo že sredi poletja, si privoščite slastno solato. Na bližnjem grmu naberite sočnih sadežev. Na sredini jih prerežite na križ in sadež nekoliko razprite. V njegovo sredico položite košček mehke mozzarelle in figo zavijte v rezino pršuta. V skodelici zamešajte olivno olje, limonin sok, sol in malo popra. S pripravljeno omako prelijte fige.
Občudujte moč valov, ki se lomijo ob obali. Zleknite se na plaži in se prepustite njihovemu božanju. Naj vas prelivajo in oblivajo.
Pojdite na ribolov. Pri ribiču, ki lovi na pomolu, se pozanimajte, kaj uporablja za vabo. Če s seboj nimate svoje ribiške opreme, si priskrbite kolut s trnkom. Preizkusite se v ribolovu in tekmujte, kdo bo nalovil več rib za večerjo. Če vam ne uspe, obstaja še vedno druga možnost: palačinke!
Na sprehodu ob obali naberite naplavine. So morda posebne oblike? Sestavite iz nabranih kosov domišljijske podobe. Doma jih postavite v vrt ali na balkon in naj vas še leta spominjajo na vaša počitniška potepanja.
Sezidajte kamnit stolp. Na plaži ali na kakšnem posebnem mestu na vaših poteh naberite različne kamne. Položite jih enega na drugega in sestavite stolp. Pred mnogimi leti mi je v Boliviji nek starec dejal, da te na kraj, kjer si sezidal stolp, pot nekoč ponovno zanese.
Naj vas radovednost žene novim dogodivščinam naproti. Objemite jih in se jim prepustite. Potujte in se razgledujte. Morda vas ravno za naslednjim ovinkom čaka zgodba, ki jo boste pripovedovali celo življenje.
Pa srečno pot in nasvidenje jeseni!
Rada Kos

Prostočasnik št. 15 - Težave pri dostavi

Spoštovani naročniki,

Pri pošiljanju pomladanskega Prostočasnika št. 15 je prišlo do težav. Na distribucijskem centru Pošte Slovenije so pošiljke opremili z napačnimi naslovi. Posledica tega je, da veliko naročnikov ni prejelo revije. So pa tudi srečneži, ki niso naročniki, pa so revijo nenadejano prejeli.
V imenu Pošte se iskreno opravičujemo.

V primeru, da niste prejeli revije, vas prosimo, da se obrnete na kontaktno osebo na Pošti Slovenije, ki je zadolžena za odpravo nastalih težav:

Danijela Stević, 01 243 17 30

Prav tako prosimo vse tiste, da se javite tudi tisti, ki ste prejeli preveč izvodov.

Za kakršnekoli trdovratnejše težave se lahko obrnete tudi na naše uredništvo:

Rada Kos, prostocasnik@siol.net ali 01 515 56 00

Hvala.

Rada Kos

Glavna urednica Prostočasnika

Prostočasnik 15, pomlad 2010

Pomladna prebujenja
Pomlad je čas prebujenja. Čas novega življenja, svetlih barv in sončnega veselja. Pomladi se ženijo ptički in bujno cvetijo grmički. Pomlad je čas ljubezni in smeha, ki naj nikdar ne poneha.
Naj vas pomlad razvaja z majhnimi radostmi, ki vam bodo naredile velik dan.

Povabimo pomlad v svoje domove. Naberimo gole veje z bližnjih grmovnic in jih dajmo v vazo. Čez nekaj dni se bodo pojavili prvi cvetovi in listki ter tako ponesli pomlad v vaš dom.
Pričnite s čiščenjem balkona ali vrta in s sajenjem cvetlic in zelenjave. Začnite zgodaj spomladi, da boste imeli kmalu okoli sebe pravi cvetlični raj.
Na balkonu ali terasi si pripravite udoben kotiček, kjer lahko v miru preživite urico na toplem pomladanskem soncu.
Ne pozabite v vrtu nastaniti strašil in vrtnih palčkov. Ti zvesti varuhi narave vam bodo skrbno odganjali požrešne ptičke.
Se je tudi vam med zimo nabralo veliko stvari, ki nimajo svojega mesta? Shranite škatle od čevljev. V trgovini izberite papirje z lepimi pomladnimi motivi. Škatle oblepite in označite njihovo vsebino.
Prezračite sobe in pustite, da vanje pokukajo pomladni žarki. Ste se morda že naveličali belih sten? V trgovinah z barvami vam lahko zamešajo na stotine različnih barvnih odtenkov. Če vas skrbi, da se barva ne sklada z vašo opremo, pobarvajte velik kos kartona in si vzemite nekaj dni časa za razmislek.
Naredite dišeče vrečke za perilo. V krpico tankega blaga natresite mešanico dišečih cvetnih lističev. Konce s prsti stisnite skupaj in zavežite z vrvico. Nastale mošnjičke položite med perilo, da vam bo cvetlični vonj že zjutraj polepšal dan.
Ne pozabite na materinski dan. Povabite mamo, sestro ali prijateljico na praznovanje. Oglejte si kakšen romantičen film in si privoščite lahek prigrizek. Obujajte spomine.
Naredite si svoj naravoslovni dnevnik. Opazujte, kako se prebuja narava. Izberite si drevo ali grm in ga opazujte zjutraj in zvečer. Otroci naj vsak dan narišejo, kaj so opazili. Opazujte tudi drobne živali in njihovo obnašanje.
Ne zamudite aprilskih nalivov. Opremite se s škornji in pelerinami ter skačite po lužah. Tekmujte, kdo bo ustvaril največji pljusk.
Opazujte ptice in poslušajte njihove napeve. V knjigi s ptiči poiščite tiste, ki jih opazite v naravi in se z njimi spoznajte.
Pripravite velikonočno košaro. V plitvo košaro položite vrečko iz polivinila. Vanjo nasujte nekaj zemlje in posejte hitro rastočo travo. Košaro postavite na toplo mesto in počakajte, da trava vzklije. Nato jo prestavite na sončno mesto in redno zalivajte. Ko bo trava v košari visoka, vanjo položite zajčke, piščančke ali kakšno drugo velikonočno dekoracijo.
Sodite med tiste, ki se ne spomnijo, kdaj so nazadnje prebrali kakšno knjigo? Vpišite se v knjižnico. Za nasvet povprašajte prijazne knjižničarke, ki vam bodo z veseljem priporočile knjige po vašem okusu. Zvečer se po končanem delu namesto pred televizijo udobno namestite v postelji. Obložite se z mehkimi blazinami in se potopite v svet knjižnih junakov. Morda vam bo sprva težko, že po nekaj večerih pa boste ugotovili, da televizije sploh ne pogrešate.
Za popoldansko malico se razvajajte z jagodami. Pomakajte jih v sladkor, raztopljeno čokolado ali stepeno smetano.
Konec pomladi cveti bezeg. Priredite bezgovo odpravo in naberite cvetove. Namočite jih v vodi, sladkorju in napitku dodajte limono.
In ne pozabite se posloviti od pomladi. Plešite ob ognju in prespite najkrajšo noč na prostem. Lahko pa se odpravite na nočni gozdni pohod. Če vam ob kresu pade seme praproti v čevelj, slišite živali govoriti. Morda se bo to zgodilo ravno vam!

Želim vam lepo in sončno pomlad!


Rada Kos

PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO - Irena Cerar

V roke smo dobili težko pričakovano knjigo Pravljične poti v zgodovino Irene Cerar. Kdor uporablja prejšnjo njeno knjigo Pravljične poti Slovenije ve, da pri nakupu knjige zase ali za darilo ni kaj razmišljati. Ko ima družina prosti čas in želite spraviti v gibanje izpred risank tudi manj navdušene izletnike, je ta knjiga pravšnja rešitev. Z zgodbami nas zapelje in mimogrede zvabi v radovedno raziskovalno razpoloženje.

Bralci Prostočasnika Ireno in njene zgodbe o gradovih že poznate iz naše redne rubrike. Knjiga pa vse izlete predstavi še bolj podrobno. Priporočamo!

Sporočilo za medije

Nov izletniški vodnik: PRAVLJIČNE POTI V ZGODOVINO

7. 12. 2009 – Založba Sidarta je izdala nov družinski izletniški vodnik Pravljične poti v zgodovino avtorice Irene Cerar. Predstavitev knjige bo v četrtek, 10. decembra 2009, ob 18. uri na Gradu Kodeljevo, Koblarjeva 34, Ljubljana. Na pravljičnem popotovanju nas bodo spremljali pravljičarka Ljoba Jenče, renesančna plesna skupina Lonca in bruhalci ognja iz KUD-a Klativitez.

V knjigi je predstavljenih 50 ciljev za družinske izlete z otroki, ki so pokrajinsko in kulturnozgodovinsko izjemno raznoliki. Vodijo h gradovom, gradiščem, rimskodobnim spomenikom, mestnim obzidjem, vojaškim utrdbam, starim cerkvicam in samostanom ter mlinom … S pomočjo knjige bodo otroci nevsiljivo spoznavali različne oblike naše kulturne dediščine in bogastvo ljudskih pripovedi.

Izhodišče za vsak potep je ljudska pravljica ali pripovedka, izlet pa nas popelje na kraje, omenjene v zgodbi, ki so dodatno predstavljeni s kakovostnimi fotografijami, preglednim zemljevidom ter opremljeni z vsemi potrebnimi podatki za pripravo in izvedbo »pravljične poti«. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato lahko v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in željam primeren izletniški cilj.

Knjigo je ilustriralo deset vrhunskih ilustratork in ilustratorjev (Suzi Bricelj, Mojca Cerjak, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Maša Kozjek, Polona Lovšin, Marjan Manček, Matjaž Schmidt in Gorazd Vahen), ki s svojo prepoznavno likovno govorico oživljajo ljudske pripovedi in jih dopolnjujejo.

Izčrpna uvoda o pravljičnem in znanstvenem pogledu na preteklost naše dežele sta prispevali arheologinja dr. Verena Perko in etnologinja dr. Monika Kropej, pod geografsko recenzijo pa se je podpisal mag. Borut Peršolja.

Nadaljevanje uspešnice

Vodnik Pravljične poti v zgodovino je nadaljevanje že dvakrat ponatisnjene uspešnice Pravljične poti Slovenije (Sidarta, 2004), ki se je dva meseca obdržala na seznamu desetih najbolj prodajanih knjig v knjigarni Konzorcij.

O avtorici

Irena Cerar (1970), diplomirana literarna komparativistka, je od leta 2004 odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je avtorica številnih člankov in reportaž, objavljenih v revijah in časopisih Ciciban – Priloga za starše, Gea, Nedelo, Otrok in družina, Planinski vestnik, Samaritan, Sobotna priloga, Adria Inflight Magazine ... Je tudi avtorica besedil za več fotografskih monografij Bogdana Kladnika, ki so izšle pri založbi Zaklad. Je planinska vodnica PZS in stalna sodelavka Mednarodnega festivala gorniškega filma, ki poteka pod okriljem Društva za gorsko kulturo.

Tehnični podatki: 256 strani, format 17 x 24 cm, 220 barvnih fotografij, 50 ilustracij, 50 zemljevidov

Več informacij: Založba Sidarta, Marko Pintarič, tel. 01 561 34 73, 041 940 364, e-pošta: office@sidarta.si

Irena Cerar, tel. 041 880 880