Prostočasnik - revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa

četrtek, 27. september 2012

Vsem nam



Učiteljica 5. razreda, ga. Thompson, je na prvi šolski dan stala pred razredom in se zlagala otrokom.

Rekla jim je, da jih bo imela vse enako rada in ne bo delala med njimi razlik, čeprav je vedela, da to ne bo mogoče. V prvi vrsti je namreč sedel Teddy, za katerega je slišala, da je problematičen deček, poleg tega je bil videti precej zanemarjeno. Že vnaprej je vedela, da ne bo imela težav s tem, da mu bo napisala negativno oceno.

Na začetku leta je dobil vsak učitelj mapo otroka, kjer so bila napisana mnenja prejšnjih učiteljev. Ga. Thompson je Teddyjevo mapo seveda pogledala zadnjo, ni pa bila pripravljena na presenečenje, ki jo je čakalo.

Učiteljica 1. razreda je o Teddyju napisala: "Teddy je bister in živahen otrok. Je vzoren učenec, do drugih prijazen in lepo vzgojen. Zabavno je biti z njim."

Učiteljica 2. razreda: "Teddy je odličen učenec, priljubljen med sošolci, toda muči ga mamina huda bolezen in gotovo morajo biti doma razmere zanj težke."
Učiteljica 3. razreda: "Mamina smrt je Teddyja hudo prizadela. V šoli se sicer trudi po svojih najboljših močeh, toda njegov oče ne kaže velikega interesa, kar se bo zelo kmalu začelo kazati tudi pri Teddyju, če se ne bo nekaj spremenilo."

Učiteljica 4. razreda pa je napisala: "Teddy je nedružaben otrok, odmaknjen in za šolo ne kaže veliko interesa. Nima prijateljev in včasih spi med poukom."

Go. Thompson je postalo sram. Še slabše se je počutila, ko so ji pred božičem učenci v šolo prinesli darila, zavita v bleščeč papir. Vsi, razen Teddyja. Njegovo darilo je bilo nerodno zavito v papirnato nakupovalno vrečko. Učiteljica ga je z bolečino odprla. Nekaj otrok se je začelo posmehovati, ko je iz papirja odvila zapestnico, ki ji je manjkalo nekaj okrasnih kamenčkov, in napol prazno stekleničko parfuma. Utišala jih je s tem, da se je zahvalila za zapestnico, si jo nadela in se popršila s parfumom.

Teddy je po pouku pristopil do učiteljice in ji tiho rekel: "Ga. Thompson, danes ste dišali, kot je zadnji božič dišala moja mami."

Jokala je še eno uro po tem, ko so že vsi odšli. Tistega dne je nehala učiti branje, pisanje, računanje. Začela je učiti otroke. Posebno pozornost je odslej namenjala Teddyju in kmalu opazila, da je njegov um oživel. Bolj kot ga je spodbujala, hitreje se je odzival. Do konca šolskega leta je postal Teddy med uspešnejšimi učenci in kljub laži, da bo imela vse otroke enako rada, je bil Teddy med njenimi »ljubljenčki«.

Leto zatem je pod vrati našla Teddyjevo pismo, v katerem ji je napisal, da je bila med njegovimi najboljšimi učitelji, kar jih je imel.

Šest let je minilo, ko je spet dobila njegovo pismo. Pisal ji je, da je končal srednjo šolo kot tretji najboljši dijak v razredu in da je še vedno njegova najljubša učiteljica.

Čez štiri leta ji je pisal o tem, da je življenje zanj bilo težko, toda kljub temu je nadaljeval s šolanjem in končal študij kot najboljši. In še vedno je bila njegova najljubša učiteljica.

Spet so minila štiri leta, preden je dobila novo Teddyjevo pismo. Tokrat ji je pisal o tem, da se je po diplomi odločil, da gre še naprej. Njegov podpis je bil zdaj nekoliko daljši, podpisal se je dr. med. Theodore F. Stoddard.

Toda zgodba se tukaj ne konča. Istega leta spomladi je dobila še eno njegovo pismo. Teddy je sporočil, da se bo poročil. Ker mu je nekaj let nazaj umrl oče, je želel, da ga. Thompson na poroki zasede mesto, ki običajno pripade ženinovi mami. Seveda je z veseljem prišla. In nadela si je tisto zapestnico z manjkajočimi kamenčki in se odišavila s parfumom, ki je Teddyja spominjal na zadnji božič, ki ga je preživel
skupaj z mamo.

Ko sta se po toliko letih ponovno srečala, sta se objela in dr. Theodore Stoddard ji je zašepetal v uho: "Hvala vam, ga. Thompson, ker ste verjeli vame. Iskrena hvala, ker sem se zaradi vas počutil pomembnega in ker ste mi pokazali, da lahko naredim nekaj drugače."

Ga. Thompson mu je s solzami v očeh zašepetala nazaj: "Teddy, tako zelo se motiš. Ti si bil tisti, ki me je naučil, da lahko naredim nekaj drugače. Dokler te nisem spoznala, nisem znala učiti."

(Elizabeth Silance Ballard)

 
Dragi otroci, starši, vzgojitelji in učitelji!

Naše življenje se nenehno prepleta z drugimi in tudi mi sami smo neke vrste učitelji.
Kako s svojimi dejanji vplivamo na druge, ne vemo, vemo pa, da lahko s spodbudo, prijazno besedo in dobrimi deli osrečimo ljudi okoli sebe. In pomislite na Teddyja, ko boste srečali nekoga, ki je drugačen od vas. Odločitev, ki jo bomo sprejeli, je prepuščena vsakemu izmed nas.

Vsem skupaj želim kot jesen bogato šolsko leto, ki naj vas obdari z znanjem, novimi zamislimi in dobrimi prijatelji!

Rada Kos

1 komentar: