Kresna noč

Ilustracija: Maja Lubi

Kres je najskrivnostnejši dan poletja. Praznujemo ga na najdaljši dan v letu (21. ali 22. junija). Takrat nastopi poletni solsticij, ki ga pri nas imenujemo tudi sončni kres ali sončni obrat. Dnevi se pričnejo krajšati, zato naš pregovor tudi pravi, da »o kresi se dan obesi« ali »o kresi se dan prebesi«.
Kres je najbolj čarobno obdobje v vsem letu. Škrati, vile in druga nadnaravna bitja kar tekmujejo v preizkušanju svojih moči. Tudi rastline naj bi imele ob kresu čarobno moč. Nabirati jih je bilo potrebno na tešče, pred zoro, ko je na njih še rosa.
Prav posebno moč pa ima na to noč praprotno seme. To noč praznuje stari sončni bog Kresnik trenutke svoje največje moči. Takrat se odpravimo v gozd. Med enajsto uro in polnočjo, ko cveti praprot, ujamemo njeno seme v belo rutico ali srebrno škatlico. Seme si položimo v žep ali škorenj in prisluhnemo živalim.
Ne verjamete? Preberite, kaj pravi ljudska pravljica.

Praprotno seme
Nekoč pred davnimi časi se je neke kresne noči zgodilo nekaj nenavadnega. Gospodar in njegov hlapec sta ves dan kosila travnik. Dan je bil vroč in soparen in zvečer sta se utrujena vrnila domov. Hlapec je moral nato odgnati še vola na pašo. Na travniku je sedel na kamen in od utrujenosti pri priči zadremal. Čez čas se je prebudil, o volih pa ne duha ne sluha. Dolgo ju je iskal in ko je že skoraj obupal, ju je našel v dolinici. Ležala sta med praprotjo in prežvekovala.
Naenkrat je hlapec zaslišal enega izmed volov:
»Žalosten sem, dragi prijatelj, ker te zapuščam. Gospodar me bo kmalu prodal in moje mesto bo zasedel drug tovariš, s katerim boš prihodnjo pomlad oral njivo. Na njivi se bo zgodilo nekaj strašnega. Med oranjem se bo izpod brazde dvignila velika kača, ki bo smrtno pičila gospodarja.«
»Ali mu bo lahko kdo pomagal?« je vprašal drugi vol.
»Samo hlapec. Seveda, če bo dovolj hiter. V trenutku, ko se bo kača dvignila, jo mora udariti z gorjačo,« je odgovoril prvi vol.
Vola sta še nekaj časa ležala, nato pa sta brez besed vstala in se počasi odpravila proti domu.
Jeseni je gospodar prodal vola. Prišla je pomlad in gospodar, hlapec in vola so orali njivo. Naenkrat je izpod brazde siknila kača naravnost proti gospodarju. Ker je bil hlapec nanjo pripravljen, jo je udaril z gorjačo in pokončal. Prestrašeni in presrečni gospodar, ki mu je hlapec rešil življenje, je začudeno vprašal fanta, kako je vedel, kaj se bo zgodilo. Hlapec mu je povedal, kaj sta se na kresno noč pogovarjala vola, ni pa vedel, zakaj ju je prav on razumel. Ni vedel, da mu je v škorenj padlo praprotno seme.

Zapisala Rada Kos

Iz Prostočasnika 4, poletje 2007