Priprava Prostočasnika jesen 2009 je v polnem teku. Klasične jesenske vsebine: šola, čarovnice, škrati in podobno. Slovo od poletja in priprava na zimo. S Prostočasnikom sledimo ciklu letnih časov in njim prilagojenega življenja. Kolikor ta še obstaja.
Včasih se zdi, da nam ob vseh možnostih, ki jih imamo na voljo (občasna podnebna zmešnjava, potovanja v konce sveta z drugimi letnimi časi, celoletna ponudba 'sezonske' hrane, ...) ritem kroji samo šola s svojim ritmom semestrov in počitnic.
Škrati torej. Eni od škratov živijo pod zemljo. Najbolj pa jih seveda poznajo rudarji. Rečejo jim Bergmandeljci oz. Perkmandeljci oz. Pirkmandeljci oz. Prekmandeljci. Najlepše pri ljudskem izročilu je to, da pravilnost ni dokazljiva in je odvisna od trenutne prepričljivosti pripovedovalca.
Po idrijskem izročilu starih starih rudarjev torej Prekmandeljc. Pa karkoli vam bodo že hoteli drugi prodati. ;)
Tole tu še ni škrat. To je čisto ta prav rudar. Bolj sodobne sorte, opremljen s pnevmatičnim kladivom. Na začetku so uporabljali samo dleto in kladivo. Niso nosili čelade, pa tudi mask ne. Nevarnosti dela z živim srebrom so se začeli zavedati šele s časom. Varnostne ukrepe uvajati pa še kasneje.
Tule že zapuščamo Antonijev rov. Prostočasniška ekipa je tokrat štela tri člane. Žal. Iščemo sponzorja za prostočasniški avtobus!
Pa slavni Prekmandeljc, skrit na koncu slepega rova razmišlja o tem, ali mu bomo pustili kako malico. Včasih si je malico zagotovil s tem, da je rudarjem pomagal iskati rudo. Pritrkaval je v pravi smeri.Vprašanje, kako je zadovoljen z nami, turisti. Morda ne preveč. Skupini za nami je namreč izklopil luč. Kar nekaj vzdihov je bilo tam doli, sto metrov pod površjem.
Halo, mami?
Tole je bilo zanimivo! Kako železna krogla plava! Živo srebro je kovina, edina tekoča kovina pri normalni temperaturi (otrdi šele pri -38,9 C). Njegova gostota pa je dvakrat večja od železove. To pomeni, da je lonček živega srebra dvakrat težji od enako velikega lončka železa.
Seveda, železo plava tudi na vodi, boste rekli. Res je, dokler je v obliki votle ladje. Tale kroglica pa je bila polna.
Potem smo šli še pogledat klavže, zapornice, s katerimi v starih časih so zajezili vodo in naredili jezero z veliko vode. Pod zapornice pa so zložili les, ki so ga nasekali v dolini. Potem so zapornice odprli in naredili poplavo, ki je debla (les pa plava na vodi, a ne?) spravil v dolino, bliže dol k rudnikom. Tako so si prihranili precej truda s prevozom lesa.
Potem pa še nagrada, skok v osvežilno vodo. Vsem zaskrbljenim mamicam - živega srebra, ki se v teh lokalnih potokih klati po vodi, je manj, kot ga je v mulju Tržaškega zaliva. Predvsem pa je v čisti obliki manj nevaren, saj se prej kot slej sam izloči iz telesa.
Še dokaz o pogumu naših članov ekipe.
Anže
Filip
Gašper
Ni komentarjev:
Objavite komentar